Ob 25. letnici samostojnosti Slovenije so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili prikaz razvoja nacionalne valute – tolarja.
» V anketi, na kaj smo Slovenci ponosni, so številni odgovorili, da je to tolar. To je bilo dodatno izhodišče, da smo se v Narodnem muzeju Slovenije odločili za pripravo razstave o naši nacionalni valuti,« je na novinarski konferenci povedala direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik. Razstava povezuje različne dejavnosti: numizmatiko, likovno umetnost in tudi muzejsko stroko. Predstavljen je slovenski in makedonski denar. Slovenski denar je likovno upodobil Rudolf Spanzel, makedonskega njegova sopotnica Biljana Unkovska. Skupaj s sinom Dorianom R. Spanzlom sta soavtorja razstave. Dorian R. Spanzel, magister umetnosti, se predstavlja z angažiranimi deli. Med drugim je oblikoval tudi fantazijski denar, karant kot alternativno slovensko valuto, ki je prav tako na ogled. Avtor koncepta razstave in njen idejni vodja dr. Andrej Šemrov, vodja Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, je povedal: »25. obletnica Slovenije pomeni več dejanj. Ne le njene politične neodvisnosti, temveč tudi gospodarske. Tolar, ki je bil delan v naglici, je bil kakovosten denar. Sodil je med najmodernejši denar tistega časa. Nekateri so ga primerjali celo z nizozemskim guldnom. Pri njegovi izdelavi je s papirjem sodelovala tudi papirnica Radeče. Za upodobitev izbrani umetniki z oblikovanjem denarja, izborom motivov, ki predstavljajo narodno bogastvo, in z načinom upodobitve, so prispevali tudi h krepitvi samozavesti državljanov nove države.«
8. oktobra 1991 je bil sprejet zakon o Banki Slovenije kot emisijski banki in slovenskem denarju. Tako so bili podani osnovni zakonski pogoji za monetarno osamosvojitev kot temelju nove slovenske državnosti. Slikar Rudolf Spanzel je za tolar naslikal devet portretov osebnosti, ki so se zapisale v zgodovino. Na 10-tolarskem bankovcu je upodobljen Primož Trubar, na 20-tolarskem Janez Vajkard Valvasor, na 50-tolarskem Jurij Vega, na 100–tolarskem Rihard Jakopič, na 200-tolarskem Jakob Petelin Gallus, na 500-tolarskem Jože Plečnik, na 1000-tolarskem France Prešeren, na 5000-tolarskem Ivana Kobilica, na 10.000 tolarskem pa Ivan Cankar. Zanimivo, portret Franceta Prešerna se pojavlja v dveh različicah. Zaradi naglice je tedanji guverner Banke Slovenije dr. France Arhar kljub nasprotovanju umetnika sprejel odločitev, da se bankovci natisnejo. 30. septembra 1992 so prišli v obtok prvi bankovci za 100, 500 in 1000 tolarjev. Približno leto kasneje, 13. decembra 1993, se je pojavil v obtoku bankovec s popravljenim portretom Franceta Prešerna. Prvega januarja 2007 smo prebivalci Slovenije začeli uporabljati evrske bankovce in Banka Slovenije je zgubila status emisijske banke. Postala je banka v sistemu Evropske centralne banke. Tako smo se odrekli svoji valuti in tudi finančni neodvisnosti – enemu izmed temeljev državnosti.
Razstava v Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi bo na ogled do 8. februarja 2017.