Velika večina ljudi si želi uvesti v svoje življenje kako spremembo: radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Radi bi bili boljši starši in partnerji. Želijo si biti bolj produktivni in ustvarjalni. Toda alarmantne razsežnosti debelosti, nespečnosti in stresa, o katerih poročajo mediji – in jih potrjujejo tudi izsledki raziskav v laboratoriju Univerze Stanford – govorijo o bolečem neskladju med tem, kar si ljudje želijo, in tistim, kar v resnici storijo.
Če ne morete spremeniti svojih navad, ne krivite sebe
Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj – najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: »Sam/a si kriva! Moral/a bi več telovaditi, vendar tega ne delaš! Sram te bodi!«
Dr. BJ Fogg, avtor knjižne uspešnice Drobne navade, vam sporoča: niste krivi vi. In še: uvajanje pozitivnih sprememb ni tako težko, kot si mislite.
Miti, napačne predstave in dobronamerni nasveti, ki pa nimajo znanstvene podlage, so vas dolga leta vodili po poti neuspeha. Če ste kdaj hoteli kaj spremeniti, rezultatov pa ni bilo, ste morda sklepali, da je uvajanje sprememb nekaj težkega ali pa da ste eden tistih, ki jim to ne gre od rok.
Problem je naš pristop k spremembah
Ne prvo ne drugo ne drži. Problem ni v vas, ampak v pristopu. Razmišljajte takole: če bi skušali sestaviti predalnik, ki so mu priložili napačna navodila in mu manjkajo deli, bi bili slabe volje. Vendar za to verjetno ne bi krivili sebe, ni res? Krivdo bi pripisali izdelovalcu. Ko pa skušamo kaj spremeniti pri sebi, skoraj nikoli ne krivimo »izdelovalca«. Skoraj vedno smo prepričani, da smo krivi mi.
Kadar naši rezultati ne dosegajo naših pričakovanj, naš notranji kritik že najde kako odprtino, skozi katero se izmuzne na oder.
|
