Nekega večera
k nam je priskakljal
lačen gozdni zajček,
ne da bi se bal.
Rahlo je potrkal,
kratko pozvonil,
za korenček prosil
in se oddaljil.
Zajčku smo postlali
v hlevu blizu vrat,
od takrat prihaja
k naši ovčki spat.
Ovčka kakor mama
zajčka poskrklja;
kmalu bo pozabil
kje je bil doma.
(Zmajček, števika 5, letnik 22, 2016)