V davnih časih ni bilo Sonca. Bilo je namreč v lasti neke ptice, serieme po imenu, ki ga je čuvala na svojem hrbtu. Uporabljala ga je, da ji je svetilo, če se je odpravila iskat hrane, in ni marala, da bi bili tudi drugi deležni njegove svetlobe.
Nekoč se je neki človek odločil, da Sonce osvobodi, in je z nekaterimi tovariši hodil za svetlobo, dokler ni ugasnila. Seriema jo je namreč spet skrila na svojem hrbtu. Tedaj so možje na raznih koncih nastavili zanke in pasti, nato so se skrili in zagnali strašanski hrup. Seriema se je prestrašena vzdignila in bežala proti severu. Ko pa je videla past, se je takoj obrnila proti jugu, a tu je zagledala drugo past. Tako je letela tudi na vzhod in zahod, a je povsod naletela na pasti in zanke, ni in ni mogla več ubežati. Možje so jo ujeli in ubili. Razrezali so ji hrbet in spustili Sonce iz njega…
Zaključek si lahko drage bralke, dragi bralci, preberete v Zvezdni deklici in drugih brazilskih ljudskih pravljicah, Mladinska knjiga, 1977.
Drage bralke, dragi bralci, kako bi pravljico nadaljevali vi? Lahko nam pišete na vladka@ventilatorbesed.com
Veliko pravljičnih potovanj, drage bralke, dragi bralci.
