V roke mi je prišla knjiga z naslovom Zvezdna deklica in druge brazilske pravljice, ki je izšla davnega leta 1977. Knjiga je izšla v Zlati zbirki, zbirki najlepših pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti, v prevodu Jožeta Dolenca, z ilustracijami Darje Furlani.
Knjiga me je po toliko letih znova očarala. Toplo priporočam v branje.
Zvezdna deklica
Nekoč je živel mladenič, prebival je v samskem domu. Ko se je zvečer oziral proti zvezdnatemu nebu, mu je med zvezdami zbujala še posebno pozornost najlepša s svojim mirnim, svetlim sijem.
"Kakšna škoda, da te ne morem zapreti v svojo bučo, da bi te po mili volji občudoval!" je vzkliknil, vzdihnil in dobro nepremično z milim pogledom strmel v brezčutno zvezdo.
Naposled se je odpravil v samski dom. Njegova brata sta že spala. Zaspal je in sanjal o lepi zvezdi. Ponoči se se je nenadoma prebudil in začuden zagledal lepo dekle, ki ga gleda s svetlimi, bleščečimi se očmi. Mislil je, da utegne biti kakšna "skušnjava" in jo je rotil, naj ga takoj zapusti. "Zakaj?" je odgovorila. "Jaz sem tista svetla zvezda, ki bi jo rad imel v svoji buči."
Mladenič je skraja kar onemel od začudenja. Potem je vprašal:
"Saj sploh ne moreš v mojo bučo."
"Seveda morem," je odgovorila zvezda. Mladenič je odprl bučo in del vanjo zvezdno deklico. Uprla je pogled vanj in njene svetle oči so bile čudovito lepe. Odslej mladenič ni imel več pravega miru. Podnevi je zahajal v gozd. Na nič drugega ni mogel misliti kakor na zvezdo, ki si jo je zaželel v trenutku nore zagledanosti in ga je njena navzorčnost zdaj tako vznemirjala.."
Drage bralke, dragi bralci, kako bi zgodbo nadaljevali vi? Lahko nam pišete na vladka@ventilatorbesed.com
Prijetno pravljično potovanje…
