Petek, 1. julij 2016
· 10.00 DRUGA KRITIŠKA RAZPRAVA
Rogaška Slatina, Anina Galerija
Andrej Medved: Deviški vrelec (Hyperion Koper) – izbral Ivan Dobnik
Matjaž Zorec: Troheji (Kud Samosvoj Ljubljana) – izbral Muanis Sinanović
Simona Kopinšek: Lom glasu (Litera Maribor) – izbrala dr. Stanka Repar
Vodi: Maja Šučur
· 10.00 ELA – Mali Pranger
Knjižnica Rogaška Slatina
Kamišibaj delavnice
Izvaja: Katja Gorečan
· 16.00 PREVAJALSKA OKROGLA MIZA: O poeziji in prevodni poeziji
Rogaška Slatina, Anina galerija
Komentar prevodov pesmi izbranih pesnic in pesnikov Prangerja v PORTUGALSKI jezik.
Vodi: dr. Nada Grošelj
· 20.00 Branje pesnikov in pesnic Prangerja, branje portugalskih prevodov
Šmarje pri Jelšah, Muzej baroka pod Sv. Rokom
Branje pesnikov in pesnic Prangerja ter prevajalke v portugalščino.
Godec: Zoran Zorko
PREDSTAVITEV SODELUJOČIH
Pesniki:
ANDREJ MEDVED
Deviški vrelec
Hyperion Koper
Andrej Medved, rojen leta 1947 v Ljubljani, je pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja in muzejski svetnik Obalnih galerij Piran. Že v mladosti je bil urednik Tribune, Problemov, Le livre slovène, od leta 1985 ureja Edicijo Artes in od 1999 Edicijo Hyperion. Doslej je izšlo preko 80 njegovih knjig pesmi, prevodov pesmi ter samostojnih publikacij o likovni umetnosti, filozofiji, estetiki in poeziji. Leta 2015 je izšla njegova devetinštirideseta zbirka pesmi. Posebno plodovit je v zadnjih letih, ko je od leta 2002 objavil kar 32 knjig poezije. Zanje je prejel nagrado Prešernovega sklada (2002), nominaciji za Jenkovo in Veronikino nagrado (2004), nagrado Čaša nesmrtnosti in nominacijo za Veronikino nagrado (2006), nominacijo za Jenkovo nagrado (2007), Jenkovo nagrado (2008) in Veronikino nagrado (2010). Leta 2013 je prejel Valvasorjevo nagrado za življenjski opus na področju galerijske in muzeološke dejavnosti.
MATJAŽ ZOREC
Troheji
KUD Samosvoj Ljubljana
Rojen je bil v Trbovljah, zgodnjo mladost je preživel v Hrastniku, od srednjega šolanja dalje pa živi v Ljubljani. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani literarni komparativist. Je dolgoletni sodelavec Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent, kjer se udejanja v pisanju in režiranju radijskih iger, recenzijah, ki segajo od literature prek odrskih umetnosti do filma, ter avtorstvu daljših oddaj o nekaterih mislih, ki se mu zdijo ključne (Hegel, Marx, Freud, Wagner itd.). Poleg tega je objavljal na portalu Airbeletrina, v Ekranu, Sodobnosti in Pogledih. Literaturo objavlja prvenstveno v reviji Idiot, ki je natisnila kar nekaj njegovih proznih del, odlomkov daljših tekstov ter za natis adaptirano radijsko igro Mala šola neolibertinstva, sadistična miniaturica. Slednjič je v isti reviji objavljena tudi poezija, katere zbir so udejanjili Troheji.
SIMONA KOPINŠEK
Lom glasu
Litera Maribor
Simona Kopinšek, rojena leta 1981 v Celju, že dvajset let deluje na področju kulture kot novinarka, avtorica, voditeljica, piska radijskih in televizijskih scenarijev. Začetki njenega umetniškega pojavljanja segajo v leto 2000, ko je bila njena poezija objavljena v zborniku Pesmi prostora avtorjev iz Obsotelja in okolice. Leta 2008 je zmagala na mariborskem Pesniškem vrtiljaku, istega leta je bila uvrščena v antologijski zbornik sodobnih mariborskih pesnikov Nova kolekcija. V letih 2009 in 2011 je bila finalistka Pesniškega turnirja. Njeno poezijo redno predvajajo v rubriki Literarni nokturno.
Doslej je izdala sedem knjig: Antahkaran (poezija), Ljubezenke (poezija), Vetrnice (poezija), Nevidna vrata južne strani neba (fantazijski otroški roman), Pikasta sreča (pravljica, slikanica), Skrivnost sveta (pravljica, slikanica), Lom glasu (zbirka poezije v prozi).
Moderatorka kritiške razprave:
MAJA ŠUČUR
Maja Šučur se je rodila v Ljubljani leta 1989, srednjo šolo je obiskovala v Mariboru. Je diplomantka primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenščine s književnostjo. Deluje kot literarna kritičarka, sodelovala je že z Literaturo, Dialogi, Pogledi in Časopisom za kritiko znanosti, ter kot kulturna novinarka časopisa Dnevnik, občasno tudi lektorira. Aktivna je pri organizaciji feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore, v Društvu slovenskih literarnih kritikov pa premetava črke kot koordinatorica in vodja projektov. Kritiško pot je pred leti začela prav na Prangerjevi Študentski kritiški debati.
Moderatorka prevajalske razprave:
NADA GROŠELJ
Dr. Nada Grošelj je samostojna prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine ter iz slovenščine v angleščino. 16. junija 2011, ji je bila za mojstrske prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wildea podeljena Sovretova nagrada. Njeni književni prevodi segajo od literarne teorije in sorodnih področij (G. A. Kennedy, H. Bloom, W. C. Booth, A. Manguel), filozofije, teologije in mitologije (Ciceron, Higin, A. Avguštin, M. Luther, A. MacIntyre) do leposlovja (T. S. Eliot, O. Wilde, P. Pullman, C. Rossetti, Plavt, Ovidij, Klavdijan, Katul in drugi rimski pesniki, otroška književnost). V angleščino prevaja izbore iz slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi F. Prešerna. V znanstvenih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, antične rimske pisce in antično mitologijo; v letu 2011 organizira že tretji interdisciplinarni »Grošljev simpozij« v Kamniku.
S Festivalom Pranger je prvič sodelovala leta 2010 kot koordinatorka prevajalcev v švedščino in moderatorka prevajalske okrogle mize. Honorarno poučuje angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami. Je tudi soavtorica univerzitetnega učbenika za zgodovino. Leta 2007 je prejela nagrado za najboljšega mladega prevajalca.
STA, 16.6.2011 – Nadi Grošelj je po mnenju komisije v prevodu Kljukca (Pseudolus) uspelo domiselno poustvariti nasprotja in mešanje rimskega in grškega, ljudskega in urbanega, bohotne muzikaličnosti in drastičnega realizma, melodramatičnih arij in slengovske govorice rimskega komediografa Plavta. Slovenjenja drame se je prevajalka lotila z načrtno nedoslednim podajanjem kulturnih kontekstov, predvsem pa bo vsak jezikovno občutljiv bralec znal ceniti otročje neposredno igro z besedami, ki daje vtis plavtovske spontanosti, ki pa je plod visoke jezikovne kulture.
Večstranskost Grošljeve tudi skozi Wilda
V obrazložitvi nagrade je komisija tudi zapisala, da je s prevodom Ovidijevega Rimskega koledarja Grošljeva slovenskemu bralcu mojstrsko približala eno temeljnih del antične literature, didaktično pesnitev, ki je prava etnološka in religiološka zakladnica starorimskih običajev. Kljub zahtevni tematiki širokega terminološkega diapazona je prevajalka s pretehtano iznajdljivim iskanjem besedišča omogočila tisti užitek, ki briše mejo med izvirnikom in vrhunskim prevodom.
Svojo jezikovno večstranskost je po mnenju komisije Grošljeva dokazala tudi s prevodom Izbranih del poezije in proze Oscarja Wilda, ki bralcu omogoča odličen vpogled v poetiko angloirskega esteta, obenem pa prevajalka ob Wildovih duhovitih, provokativnih aforizmih pokaže smisel za natančno prevajanje ostrega in neposrednega lapidarnega izraza.
Prevajalca:
BARBARA JURŠIČ
Barbara Juršič, rojena leta 1971 v Ljubljani, je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz španskega in francoskega jezika s književnostjo in magistrirala na klasični Univerzi v Lizboni iz romanskih študij, specializacija: portugalska književnost, zdaj pa zaključuje doktorski študij iz portugalske književnosti. Od konca študija je zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve RS kot prevajalka in tolmačka za portugalski, španski in francoski jezik. Je tudi sodna tolmačka za portugalščino. Poleg strokovnega prevajanja se s srcem posveča književnemu prevajanju (je tudi članica upravnega odbora DSKP), piše članke, strokovna mnenja, eseje za slovenske, portugalske in brazilske revije, časopise in strokovne monografije, pripravlja, prevaja in vodi oddaje za radio in TV Slovenija, opravlja intervjuje s pomembnimi osebnostmi iz sveta kulture, prireja in vodi kulturne dogodke, lansko leto pa je izdala tudi svojo izvirno otroško slikanico z naslovom Pogumni ježek, ki jo je prevedla tudi v portugalščino.
Naj omenimo nekaj njenih pomembnejših književnih prevodov, h katerim je večinoma prispevala tudi spremne besede. Iz portugalščine: José Saramago, Esej o slepoti, Evangelij po Jezusu Kristusu, Kajn, Kameni splav, Fernando Pessoa, Knjiga nespokoja, António Lobo Antunes, Spodbujanje krokodilov, Mia Couto, Zadnji plamenčev let, Gonçalo M. Tavares, Jeruzalem in Gospodje, Antologija sodobne portugalske zgodbe (izbor, prevod in spremna beseda), Mário de Sá-Carneiro, Lucijeva izpoved, Bernardo Carvalho, Devet noči, Dulce Maria Cardoso, Vrnitev. Iz španščine: Laura Esquivel, Kot voda za čokolado, Carlos Fuentes, Aura, in António Muñoz Molina, Zima v Lizboni.
Je tudi članica CLEPUL (Centra za luzofono in evropsko književnost na FF klasične univerze v Lizboni) in prejemnica nagrade za najboljšega mladega prevajalca v letu 2005, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, za prevod romana Evangelij po Jezusu Kristusu Joséja Saramaga in druge prevode iz portugalščine.
NUNO JUDICE
Nuno Júdice (Mexilhoeira Grande, Algarve, Portugalska, 29. april 1949), je esejist, pesnik, pisatelj in profesor. Njegov literarni prvenec z naslovom Pojem pesmi (A Noção de Poema) je bil izdan leta 1972. Diplomiral je iz romanskega jezikoslovja na klasični Univerzi v Lizboni in leta 1989 z disertacijo o srednjeveški književnosti doktoriral na Fakulteti za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni (Universidade Nova), kjer deluje kot redni profesor. Je avtor antologij, kritičnih izdaj literarnih študij in redni sodelavec revij. Leta 2013 je prejel iberoameriško nagrado za poezijo španske kraljice Sofije, pred tem pa že vrsto pomembnih nagrad. Kulturni politik Portugalske, je leta 1993 izdal antologijo Potovanje v eno stoletje portugalske književnosti (Voyage dans un Siècle de Littérature Portugaise). Prav tako je v okviru Lizbone – Evropske prestolnice literature 1994, organiziral Evropski teden poezije. Leta 1996 (do 2009) je začel z izdajanjem literarne revije Tabacaria pod okriljem Hiše Fernanda Pessoe. Leta 1997 je bil imenovan za kulturnega svetovalca portugalskega veleposlaništva in direktorja Inštituta Camões v Parizu. Istega leta je bil vladni predstavnik projekta Portugalske, države gostje na Frankfurtskem sejmu. Leta 2009 je prevzel vodenje najpomembnejše portugalske literarne revije Colóquio/Letras pod okriljem Fundacije Gulbenkian. Njegova dela so prevedana v Španiji, Italiji, Venezueli, Angliji in Franciji, kjer je v zbirki poezije pri založbi Gallimard objavil francoski prevod pesniške zbirke Spev v gostoti časa (Um canto na espessura du tempo, Un chanto dans l’épaisseur du temps). Dela tudi za gledališče in prevaja dela avtorjev kot so Molière, Shakespeare, Corneille in Emily Dickinson. Po njem nosi ime nagrada za poezijo mestnega sveta v Aveiru na Portugalskem. Deluje kot kustos za kulturno področje pri Fundaciji José Saramago, ustanovljeni leta 2008. Je prejemnik odlikovanj Oficir reda Svetega Jakoba in meča (Oficial da Ordem de Santiago e Espada) na Portugalskem in Oficir reda umetnosti in književnosti (Officier de l’ordre des Arts t des Lettres) v Franciji.
