| Staršem, ki se ne zavedajo, kako deluje protivolja, se lahko zdi, da protivolja izvira iz otroka kot namerno izzivanje njihove avtoritete ali preizkušanje meja. Sledi boj za premoč.
Če so taki spori pogosti, postane protivolja uveljavljena kot otrokov samodejni odziv na vsako vrsto starševskih pričakovanj. Kronična protivolja bo zapletla in izničila veliko njegovih odnosov z drugimi ljudmi, tako kot uporna drža do vsake avtoritete in vseh pravil, o čemer poroča veliko odraslih z ADD.
Obstajajo načini, kako odnos zavarovati pred protivoljo oziroma kako omilimo dinamiko protivolje.
1. Naj bo navezanost na prvem mestu
Protivolja se močno poveča, če se otrokova navezanost na starša zmanjša, ter se omili, ko se navezanost izboljša. Veliko manj verjetno je, da bo otrok nasprotoval nekomu, katerega bližino in stik ceni, kot nekomu, s komer se prepira.
2. Ne zamešajte uklonitve za prostovoljno »lepo vedenje«
Lahko ustvarimo navidezno tesno navezanost, tako da otroku grozimo ali z njim grobo ravnamo, vendar se v resnici zgodi, da se otrok oklepa starša iz strahu pred zavrnitvijo ali kaznovanjem. Protivolja bo vrela podtalno in prišla na površje pozneje.
Otroci, pri katerih obstaja največje tveganje za težave pozneje v življenju, so otroci, ki se počutijo tako ogrožene, da njihova protivolja popolnoma potihne.
Številni pridni fantki ali pridne punčke odrastejo v depresivne in razrvane odrasle.
3. Ne jemljite otrokove neposlušnosti osebno
Starši, ki otrokovega nasprotovanja ne jemljejo osebno kot izzivanje njihove avtoritete, se izognejo boju za premoč, v katerem vsi izgubijo. Če starši protivolje ne jemljejo osebno, kot da je usmerjena proti njim, ne sodelujejo v krogu pritisk–protivolja–večji pritisk–večja protivolja. Ne zahtevajo, naj otrok upraviči svoje vedenje, ki ga še sam ne more razumeti. Ne pristanejo v položaju frustracije in pripisovanja krivde.
4. Naredite prostor za nekaj upora v odnosu
Včasih je nasprotovanje pač treba pričakovati. Ko mora starš enostavno izvajati več nadzora in uporabiti več prisile kot običajno, je treba predvideti odziv v obliki protivolje. Starš lahko ostane osredotočen na to, kar je treba narediti, ne da bi bil presenečen ali osupel zaradi otrokovega upora.
To ne pomeni, da mora biti po otrokovo, ampak samo da se starš ne odzove z besom ali nemočjo, ki prispeva k sporu. Na voljo je prostor, kjer otrok lahko izrazi upor, ne da bi bil odnos ogrožen.
Preostala nasveta najdete v novem članku na našem blogu. |
