V petek, 3. julija, 60 let od odprtja I. mednarodne grafične razstave v Moderni galeriji
Otvoritev I. mednarodne grafične razstave, 3. julij, Moderna galerija, sedijo z leve: Boris Kocjančič, neznanka, Nada Kozak, Juš Kozak, Nada Vidmar, Josip Vidmar, v drugi vrsti desno dr. France Stele
60 let grafičnega bienala
Grafični bienale Ljubljana letos praznuje svojo šestdeseto obletnico. 3. julija 1955 se je namreč v Moderni galeriji odprla 1. mednarodna grafična razstava, ki se je ob deseti izdaji preimenovala v bienale. V specifičnih geopolitičnih okoliščinah nekdanje države Jugoslavije je prireditev postala edinstveno odprto in demokratično prizorišče za srečanja umetnikov z vsega sveta. Ljubljanski grafični bienale je bil od samega začetka do konca devetdesetih let samozavesten sledilec modernističnega univerzalizma, pod katerega okriljem so se poleg zvenečih imen z Zahoda predstavljali tudi umetniki iz bivše Vzhodne Evrope in v velikem številu tudi uradni umetniški predstavniki držav članic gibanja neuvrščenih. Bienale odtlej nenehno odraža razvoj in spremembe na področju grafične likovne umetnosti. Uživa ugled grafičnega bienala, ki je v novem tisočletju radikalno premaknil meje tega medija in na novo opredelil pojem grafike. Zadnji, zelo uspešni trideseti bienale (2013) se je posvetil naravi grafičnih procesov in prikazal načine, kako se sodobni umetniki odzivajo na sredstva in orodja sodobne komunikacije.
31. grafični bienale
28. 8.–3. 12. 2015
Nad tabo/ti
Naslov 31. grafičnega bienala Nad tabo/ti je prepisan z bežnega zapisa v kotu risbe Martina Kippenbergerja. Zdi se kot nerešena enačba ali domneva, ki nakazuje nestalnost podobe, ki jo je mogoče reproducirati.Bienale raziskuje, kako vizualni umetniki uporabljajo tehnike reproduciranja kot strategije za komunikacijo in pretok. Obenem preiskuje potencial tega, kar je mogoče v neskončnost kopirati, in se pri tem usmerja na nešteta možna razumevanja pojma reprodukcije. Usmerjen je v umetnika, ki se z »antisingularnostjo« upira zaključenosti in edinstvenosti umetniškega dela. To doseže s sodobnimi praksami, ki se nanašajo na zgodovino skrajne razpršenosti. Gibljiva podoba je temeljna za našo, sodobno informacijsko ekonomijo. Postavljanje podobe v gibanje, ko ta trči ob fiksne okvire tiskane ali označene površine, vzpostavi krhko ravnovesje sil med umetniškimi deli. Ta nestabilnost se kaže v zasnovi razstave, ki se skuša upreti linearnosti in sklenjenosti ter namesto tega s poudarjanjem nelogičnega in asociativnega zrcali ustvarjalni proces sodelujočih umetnikov.
kuratorka: Nicola Lees
asistentka kuratorke: Stella Botai
Umetniki na 31. GB
Reza Abdoh / Giorgio Andreotta Calò / Becky Beasley / Chris Beauregard / Will Benedict / Wolfgang Breuer / Andrea Büttner / Bureau of Loose Associations / Ellen Cantor / Declan Clarke / Mike Cooter / Qëndresë Deda / Lili Reynaud Dewar / Braco Dimitrijević / Shannon Ebner / Luca Frei / Index Books Peter Gidal / Karpo Godina / David Gothard / Meta Grgurevič / Andrew Hazewinkel / Ištvan Išt Huzjan / Stewart Home / Sanya Kantarovsky / Gabriel Kuri / Hilary Lloyd / Goshka Macuga / David Maljković / Nick Mauss / Oscar Murillo / New Collectivism / Ken Okiishi / Pilar Quinteros / Asad Raza / Josefine Reisch / Giles Round / Luka Savić / Thirteen Black Cats (Vic Brooks, Evan Calder Williams and Lucy Raven) / Phillip Zach / Akram Zaatari
Enaintrideseti grafični bienale sestavlja:
· osrednja razstava: Nad tabo/ti
prizorišča: MGLC, MG, park Tivoli, Jakopičevo sprehajališče, Narodna univerzitetna knjižnica, Galerija Kresija
razstava nagrajenke: María Elena González: Serija Govorica dreves, 28. 8.–1. 11. 2015
prizorišče: Galerija Cankarjevega doma
kurator: Božidar Zrinski
· spremljevalne razstave:
Giles Round: Umetniška reinterpretacija zgodovine bienala
prizorišče: Galerija Jakopič
Becky Beasley: Med spanjem rasteš
prizorišče: Galerija ŠKUC
kurator: Vladimir Vidmar
Razstava bienalskih plakatov
prizorišče: avla NLB
6. 8.−3. 12. 2015
María Elena González, Serija Govorica dreves
28. 8.–1. 11. 2015
María Elena González je prejemnica osrednje nagrade grandprix za serijo del Govorica dreves, razstavljeno na 30. grafičnem bienalu v Ljubljani (2013). Na samostojni razstavi, na ogled v Galeriji Cankarjevega doma, nagrajeno serijo dopolni z najnovejšo produkcijo, narejeno posebej za razstavo v Ljubljani. Maria Elena Gonzalez je v osnovi kiparka, vendar svoje projekte inovativno širi tudi na področja grafike, komponirane glasbe in performansa. Razstava Serija Govorica teles izhaja iz avtoričinega navdiha ob srečanju s podrto brezo. Lubje breze, ki ima specifično strukturo, je sploščila, izdelala radiranke in risbe, nato pa brazdaste vzorce skenirala in jih dala lasersko zarezati v zvitke za mehanični klavir (pianolo). Na razstavi so na ogled najnovejše risbe, radiranke, grafike, video projekcija in zvitki za mehanični klavir; razkrivajo umetniški postopek in fascinacijo nad oblikami, s katerimi se je umetnica srečala v naravi. V sodelovanju s krajevnimi glasbeniki je del razstave tudi glasbeni dogodek, na katerem bo mogoče poslušati in slišati glasbo brezovih dreves, partiture, ki so polne fraz, polifonije in za današnji čas presenetljivo modernih ritmov.
kurator: Božidar Zrinski
60 let grafičnega bienala ustvarjamo s številnimi spremljevalnimi dogodki:
Bienale iz kovčka: Grafični bienale gostuje po Sloveniji
Projekt predstavlja pestro zgodovino delovanja grafičnega bienala ljubiteljem umetnosti po vsej Sloveniji. Kovček razkriva številne anekdote in zakulisne zgodbe prepleta kulture in umetnosti.
Tivolski forum: Pestro dogajanje v Tivoliju
Program aktualizira potencialne zgodovinske in izobraževalne možnosti parka Tivoli. Obujamo spomin na nekdaj močne simbolne točke parka in jih z dogodki in akcijami v parku prevajamo v današnji čas in svet umetnosti.
V sodelovanju z: AVA, Arhiv Pionirskega doma, KSEVT, MAO, MOTA.
Predbienalski dogodek
Asad Raza: Bienalska eksperimentalna delavnica
prizorišče: Park Tivoli
petek 24. 7 2015, 17.00−20.00
Delavnica je namenjena mladim in študentom vseh študijskih smeri in raziskuje fenomena znanja in ustvarjalnosti. Delavnica s konverzacijskimi in gibalnimi vajami obravnava ideje prostora in časa in je priprava za posebno eksperimentalno šolo v drugi polovici avgusta 2015. Šolo bodo vodili idejni vodja in umetnik Asad Raza ter gostujoči profesorji s VII. Pariške univerze ter Univerze Princeton; osredotočila se bo na literaturo od predsokratikov do sodobne sociologije.
Asad Raza ustvarja razstave, ki so živa, časovna doživetja. Leta 2014 je za švicarski paviljon na beneškem arhitekturnem bienalu pripravil projekt Sprehod skozi palačo zabave (A stroll through a fun palace), v Parku delavnic (Parc des Ateliers) sklada LUMA v Arlesu pa projekt Solarisove kronike (Solaris Chronicles). Raza pogosto sodeluje s Tinom Sehgalom; skupaj sta pripravila številne razstave, vključno s tistimi v CCBB (Rio de Janeiro, 2014), Rimski agori (Atene, 2014), galeriji Tate Modern (London, 2012) in Muzeju Guggenheim (New York, 2010). Raza predava književnost in kritično teorijo na Univerzi v New Yorku, kjer je pomagal organizirati tudi delavsko stavko; kot politični aktivist je bil aktiven ob številnih ameriških volitvah. Po rodu je Pakistanec, rodil se je v mestu Buffalo v ameriški zvezni državi New York, kjer je tudi preživel mladost.