Cerkev Sv. Vida je katoliška katedrala v Pragi, ki velja za eno najlepših gotskih stavb v Evropi. Njen izvirni slog je imel zelo velik vpliv na poznogotsko arhitekturo srednje Evrope. Stoji znotraj Hradčanov, na grajskem hribu nad Vltavo. Je največja in najpomembnejša cerkev v državi, sedež nadškofije in zadnje počivališče dolge vrste čeških kraljev.
Prvo cerkev na tem mestu je dal leta 925 postaviti knez Venčeslav I. v romanskem slogu. Leta 1060, ko je bila ustanovljena praška škofija, je princ Spityhnev II. uvidel, da je obstoječa cerkev premajhna za potrebe naraščajočega prebivalstva, zato jo je dal razširiti.
Tako je bila zgrajena precej večja in bolj reprezentativna romanska bazilika z dvema stolpoma in škofijsko palačo.
Današnjo gotsko katedralo so začeli graditi 21. novembra 1344. Njena pokrovitelja sta bila nadškof Arnost in češki kralj Karel IV., ki si jo je zamislil kot prizorišče za kronanje bodočih čeških kraljev, dinastično kripto in zakladnico za svete relikvije iz vsega kraljestva. Za glavnega arhitekta je bil izbran Francoz Matija iz Arrasa, ki pa je umrl leta 1352, preden je lahko dokončal projekt. Nadomestil ga je komaj 23-letni Nemec Peter Parler, ki je najprej delal po predhodnikovih načrtih, kasneje pa je nadaljeval s svojimi idejami.
Vendar pa je delo na katedrali napredovalo le počasi, ker je dajal Karel IV. Parlerju v delo še mnoge druge projekte (med njimi slavni Karlov most). Ob arhitektovi smrti leta 1397 sta delo prevzela njegova sinova, ki sta uspela dokončati južni stolp in še nekatere druge dele katedrale. Po smrti Jana Husa leta 1415 so sledili burni časi husitskih vojn in delo na katedrali se je povsem ustavilo.
V nadaljnjih stoletjih je cerkev ostala napol končana. Kljub nekaterim poskusom, da bi se dela nadaljevala, se razen nekaterih manjših posegov v času renesanse in baroka ni zgodilo nič omembe vrednega. Šele sredi 19. stoletja so resno pristopili k obnovi in nadaljevanju del na katedrali. Pri rekonstrukciji, dograditvi in odstranjevanju nepotrebnih baročnih dodatkov so se zvrstili trije eminentni češki arhitekti: Kranner, Mocker in Hilbert. V dvajsetih letih 20. stoletja je kipar Vojtech Sucharda opravil zaključna dela na fasadi, slavni slikar Alfons Mucha pa je poslikal še zadnja okna in s tem je bila leta 1929 katedrala sv. Vida po skoraj 600 letih končno dokončana.
