Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Valter Čučkovič; Slepotarnica
Kulturni center Maribor, 2026
Valter Čučkovič se je rodil 26. septembra 1959 v Mariboru, kjer tudi živi. Osnovno šolo je obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, nadaljnje šolanje pa je nadaljeval na Srednji medicinski šoli v Beogradu. Zaposlen je bil v Športno-rekreacijskem centru Pristan v Mariboru. Literarno ustvarja od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Doslej je izdal osem pesniških zbirk, med njimi: Noč v očeh, Pobarvanka in tri zbirke aforizmov, s svojimi besedili pa je zastopan v številnih domačih in tudi v nekaterih tujih literarnih zbornikih.
V zbirki aforizmov Slepotarnica odpira vrata sveta, kjer svetloba in tema nista nasprotji, temveč sopotnici človekovega notranjega potovanja….«za vidnimi pročelji se skriva nevidno bistvo…«
Pesnik na neki način skuša bralcu prikazati svojo grenkobo za izgubljenim, saj je imel nekoč ogenj v očeh, danes pa so le spomini, a kljub vsemu mu je ob spominih toplo. Naporno je razmišljati o slepoti, medtem ko jo moraš prenašati skozi vsakdanjik lastne teme brez pomoči svetlobe. Čeprav živi polno življenje, ga včasih spreleti, da je veselje zasenčeno, a v svoji notranjosti je lahko slepi človek preudarnejši, saj je mentalno zdrav, odkrit in pošten, na neki način še bolj raziskovalen od videčega, sploh pa hvaležnejši za vse, kar mu nudi življenje. Slepi ljudje so si med seboj podobni, med njimi ni »rasizma«, vedo, da smo si ljudje na celem svetu podobni – barva kože ni pomembna; vsi ljudje tega sveta imajo enako kožo, cel svet potrebuje svetlobo iz srca (dobroto in poštenje), ker je za črno svilo mavrica, samo odgrniti jo moraš, prisluhniti moraš sočloveku. Večkrat poudari vrednost Louisa Brailla, ki je slepim odklenil vrata blodnjaka. S pomočjo Braillove pisave se slepim odpira svet književnosti, svet védenja in spoznavanja, tudi njemu, ki se ukvarja z literaturo…«Zaorji vase skozi slepoto in posadi znanje, žel boš svetlobo.« Z grenkobo razmišlja, da je oko knjiga, polna pismenk za posvečene; oslepelo oko pa je že prebrano in odloženo čtivo.
»Slepotarnica je kamrica, kamor skladiščimo spoznanja slepoznanstva.«; to je zaključna misel v knjigi, ki pove vse o tem, kako živijo slepi.
Naslovi posameznih poglavij, kot so: »Migracije v Slepistanu, Slepila slepote in Izročila slepožitnosti so zelo izvirni in povedni. Gre za izbor drobcev besedil, ki so skrbno premišljena in dodelana ter se dotaknejo vseh por življenja – od najbolj intimnih občutij do čiste vsakdanjosti. Skozi hrepenenje in iskanje smisla bralec odkrije, da se v vsaki temi skriva tudi svetloba….«Ne boj se noči v očeh, boj se noči v glavi, šele ta te napravi resnično slepega.«
Besedila, prežeta z lirično občutljivostjo, spominjajo na drobce, ki se počasi sestavljajo v zgodbo o ranljivosti, izgubi, hrepenenju in iskanju smisla….«Dan je noč in črno sije sonce, a v meni je svetloba tisočerih zvezd.« Avtor skozi intimne prizore, premišljene metafore in nežno plastenje podob raziskuje, kaj se zgodi, ko življenje razpade – in kako se iz teme znova rodi luč.
Slepotarnica je zbirka, ki bralca povabi k tišjemu pogledu vase in k odkrivanju svetlobe tam, kjer je najmanj pričakovana.
V intervjuju je Valter Čučkovič povedal: »Ker so moje pesmi preplet stvarnosti, domišljije in spomina, filtrirane skozi izkušnjo slepote, so po svoje specifične, predvsem pa moje. V njih križam lastna občutenja in doživljanja z umišljenimi ali izkustvenimi podobami. Seveda pa slepota ni tako vse navzoča v mojih pesmih, kot bi morda kdo pričakoval.
Moje pesmi temeljijo na štirih osnovnih stebrih. To so splošno uveljavljene teme: ljubezen, morje, vino in noč. Vsaka od teh tem lahko razburka domišljijo. Ko jih še začinim s slepoto, pa dobimo svojstveno liriko z epskim pridihom, kajti slepota je dokončna, torej epska. Pa vendar ne želim predozirati poezije s slepoto, ker se ljudje neradi soočajo s hibami. Tako je večina mojih pesmi polno čutno obarvanih in obrobljenih, tudi te nastajajo spontano.«
Ob pomoči Aksinje Kermauner je zbirka Slepotarnica oblikovno primernejša za branje prav vseh – slabovidnih ter tistih, ki jih pestijo kakršnekoli motnje veščine branja.
Zbirka aforizmov Slepotarnica je izšla pri založbi Kulturni center Maribor.
