Agustín Fernández Paz: Ime mi je Skywalker, Založba Malinc, 2015

0
108

Deklico Raquel nadvse zabava opazovanje živahne ulice pred veleblagovnico. Ko se nekega dne tako kratkočasi, skozi okno opazi moškega: »Njene pozornosti ni pritegnil le moški, čeprav je nosil tako nenavaden suknjič. To je bilo povezano z ljudmi, ki so hodili ob njem. Hodili so mimo, kot da sploh ne bi obstajal, kot da ga ne bi bilo tam, kot da ne bi zavzemal nobenega prostora. /…/ Zdelo se je, da je ta človek za ljudi, ki so hodili mimo, neviden.« Ta »nevidni« moški jo tako vznemiri, da ga Raquel ogovori. Možakar se ji predstavi kot zvezdni obiskovalec po imenu Skywalker, ki je prišel na naš planet s prav posebnim poslanstvom. Radovedna deklica; ponosna, da je ena redkih med množico našla tako posebnega človeka, s Skywalkerjem sčasoma naveže nenavadno, a toplo prijateljsko vez.

 

Ime mi je Skywalker je izredno tenkočuten mladinski roman galicijskega avtorja, ki je v svoji pisateljski karieri napisal več kot petdeset del za otroke. V njegovem opusu prevladuje prepletanje fantazijskih elementov z resničnostjo, kar je po mnenju strokovnjakov ena poglavitnih značilnosti sodobne galicijske mladinske literature. Agustín Fernández Paz se pogosto dotika tudi tabu tem, ki niso značilne za tradicionalno mladinsko književnost, se pa v zadnjih desetletjih vedno bolj uveljavljajo. Roman o nevidnem zvezdnem obiskovalcu je dober primer takšne detabuizacije mladinske književnosti, saj je omenjen junak pravzaprav brezdomec, kar avtor literarno dovršeno vpne v strukturo zgodbe.

 

Fernández Paz se v romanu izkaže kot dober pripovedovalec, saj mladega bralca postopno in z veliko empatije uvede v problemsko tematiko. Izpostavi moč otroške nedolžnosti in naivnosti, moč mladega človeka, ki je še neobremenjen z družbenimi in socialnimi predsodki. Glavno junakinjo Raquel tako kontrastno postavi naproti svetu, ki ljudi z obrobja ožigosa in jih postavi v polje nevidnega. Hkrati izpostavi moč domišljije, saj ravno ta postane skupen prostor deklice Raquel in nevidnega brezdomca, v katerem sta si enakovredna in vzpostavita odnos. Roman je interpretacijsko zelo odprt in se lahko bere na mnogo različnih načinov ter je zaradi tega dostopen različnemu profilu bralcev. Slovenskemu prevodu lahko očitamo morda le nekoliko neizvirne ilustracije Mihe Hančiča, ki bistveno ne pridajo k atmosferi besedila.