Sončen dan je. Vsi smo razigrani. Z majhno ladjo zapuščamo znamenito mesto Luksor.
V rahli puščavski meglici zazremo čarobne odseve velike kolonade stebrov Amonovega svetišča. Na drugi strani Nila slutimo starodavno mesto Tebe in Dolino kraljev, kjer so bili pokopani faraoni. Pa vendar, naše misli niso pri tisočletnih kulturah. Nil je vabljivejši. Nekakšen lahen vetrič, pomešan z vonjem po puščavskem pesku, nam blagodejno pihlja v obraze. V rokah imamo daljnoglede in fotografske aparate, ki kar naprej šklopočejo.
Oko nam seže do rokavov in rokavcev te velike reke, reke življenja, kot jo imenujejo Egipčani. Še danes mnogim pomeni skorjo kruha in delček zaslužka za vsakdanje preživetje…
( Ahim, poimenovan tudi Hrček, str. 34)
(Miha Mate: Pesek v dlaneh, Založba Mladinska knjiga, 1993)
