Kod je hodil lani
moj prijatelj Jani?
Bil je še zaspanček,
debelušček Janček.
Skril se je v voziček –
kakor v gnezdo ptiček,
kakor v luknjo miške,
kakor polži v hiške.
Zdaj pa že korenjaka,
glejte ga junaka,
z očkom telovadi
ko medvedki mladi.
Tudi tla premeri,
pa se nič ne cmeri,
pa se nič ne joče,
naj bo, kakor hoče.
(Anica Černejeva: Metuljčki, Založba Karantanija, 1996)
