Posnetki obeskov iz starejše železne dobe na srebrnih zapestnicah
Starejša železna doba na območju jugovzhodnih Alp – železo je spremenilo način življenja
Piše Tea Černe
Foto Črt Mate in Lene Lekše
Železno dobo delimo na starejšo – po najdišču Hallstatt (Avstrija) imenovano tudi halštatsko dobo -, ki je trajala od 8. stoletja pr.n. št. do prihoda Keltov 300 let pr. n. št. Mlajša železna doba obsega čas od 300 let pr. n. št do prihoda Rimljanov v 1. stoletju. Uveljavljanje železa za izdelavo orodja in orožja je prineslo veliko spremembo v vsakdanjem življenju, predvsem v poljedelstvu, in tudi v oboroževanju. Lahko ga primerjamo z razvojem spletnega omrežja, ki je v sodobnem času pospešil globalizacijo.
.
Dolgo časa so monopol nad postopkom pridobivanja železa skrbno varovali Hetiti. Ko je njihova država v Mali Aziji v 13. st. pr. n. št razpadla, se je vedenje o postopkih pridobivanja železa pričelo širiti na Zahod. Starejša železna doba je tudi čas vzpona Feničanov, ki so se odlikovali kot trgovci, pomorščaki, in ustvarjalci pismenk, s pomočjo katerih so Grki ustvarili prvo fonetično pisavo v Evropi. V tem času v grškem svetu ustanavljajo prve mestne države – polis.
Konec 9 st. pr. n. št in v začetku 8. st. pr. n. št se je na območju jugovzhodni Alp zaradi bogatih nahajališč limonita uveljavilo železarstvo. V starejši železni dobi so se na območju jugovzhodnih Alp razvile posoška, notranjska, dolenjska in štajerska skupnost. Presenetljiva podobnost z današnjo delitvijo na regije in pokrajine! V 7. st pr. n. št. so se utrdili trgovski stiki z Veneti in Etruščani, kar pričajo najdbe od tam uvoženih predmetov. Če primerjamo skupnosti jugovzhodnih Alp, je Dolenjska skupnost doživela najvišjo stopnjo razvoja. To se je izražalo v železarstvu, poljedelstvu, premožnem višjem sloju in situlski umetnosti, s prizori življenja višje plasti prebivalstva. Te skupnosti so doživele velik gospodarski razcvet, a niso uspele ustvariti urbane družbe s svojo pisavo in mesti kot gospodarskimi, kulturnimi in političnimi centri.
Odebeljeni paličasti in trikotni obesek sta pomanjšavi obeskov na verižicah bronaste čolničaste okrasne sponke iz Sv. Križa pri Mokronogu. Okrasna sponka je bila najdena na koncu 19. stoletja na prazgodovinskem grobišču pri Mokronogu, ki skupaj z bližnjim naseljem Križni vrh sestavlja enega najpomembnejših središč starejše železne dobe na Dolenjskem. Čolničaste sponke so bile v uporabi od severne Italije do alpskih in panonskih dežel v sredini in drugi polovici 7. stoletja pr. n. št.
Original hrani Narodni muzej Slovenije. S srebrnimi posnetki obeskov so okrasili verižice in zapestnice, ki deluje presenetljivo sodobno. Izdeluje jih Zlatarstvo Skušek iz Ljubljane.
Cena debelejše srebrne zapestnice z obeski je 80 EUR, tanjša srebrna zapestnica z obeski stane 20 EUR. Kraj prodaje: Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana. Odprto od ponedeljka do nedelje: od 10. ure do 18. ure, ob četrtkih od 10. ure do 20. ure, več informacij na spletni strani www.nms.si
