Dušan Čater: Dežela ZOO; Povest o dobrih in slabih ljudeh
Dušan Čater, s katerim smo se nazadnje, v želji po razrešitvi družinske skrivnosti v romanu Ekstradeviško (2020), odpravili na otok, se tokrat predstavlja z romanom Dežela ZOO, v katerem se ukvarja z bolj »domačo« tematiko – s splavarjenjem v Savinjski dolini, od koder avtor tudi prihaja. V romanu spremljamo zgodbo družine Habermann, natančneje zgodbo o rivalstvu bratov Maksa Albina in Friderika, sinov splavarskega gospodarja in veleposestnika Hermana Habermanna; ta izhaja iz rodu, ki se že več generacij ukvarja s trgovanjem z lesom. Prvorojenec Maks Albin se namerava poročiti s Heleno, ki pa se po naključju zaplete tudi z mlajšim bratom Friderikom, ko se ta za kratek čas vrne s služenja vojaščine, da bi se udeležil prav bratove poroke. Nenavaden ljubezenski trikotnik se tako stopnjuje in zapleta do vožnje bratov s splavom do Beograda. Le kako se bo razpletel?
Drago Jančar: Severni sij
Ob 40. obletnici izida Severnega sija, drznega in prodornega romana Draga Jančarja, enega izmed najbolj nagrajevanih, uveljavljenih in prevajanih slovenskih avtorjev, ki je leta 2020 za svoj opus prejel tudi avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, je pred nami svež ponatis. Roman prikazuje mesto Maribor na začetku leta 1938, torej neposredno pred začetkom druge svetovne vojne. Tja zaradi poslovnih razlogov pripotuje Josef Erdman, ki čaka na srečanje, medtem pa ga terra incognita vse bolj srka vase kot nekakšna past. Tava od trafike s časniki ob mostu do šepajoče poštarice, ki ji odda brzojavko, popiva z »božjim človekom« Fedjatinom in Ivanom Glavino, »prekucuhom kar tako«, zbližati pa se mora tudi z nenavadno lepo Margerito Samsa. Ne le njemu, tudi drugim se vse bolj nagibajo tla pod nogami, in zdi se, da se utegnejo spet izravnati, če bodo le popili dovolj.
Zoran Ferić: Potujoče gledališče
Hrvaškega pisatelja Zorana Ferića (1961) smo v slovenščini lahko brali že večkrat, pri Beletrini je leta 2001 izšel izbor iz njegove kratke proze Blues za gospo z rdečimi madeži. Tokrat se v prevodu Mateje Komel Snoj predstavlja z monumentalnim romanom Potujoče gledališče, ki se pne na kar 600 straneh in je originalno izšel leta 2020, kritiki pa so ga nemudoma označili za enega izmed najboljših hrvaških romanov, objavljenih v 21. stoletju, in pravi »nacionalni roman«. Osnova romana je razvejana in večplastna družinska saga, ki temelji na biografski zgodbi avtorjevih prednikov po očetovi in materini strani, zaznamuje pa jo burno dogajanje širše evropske zgodovine 20. stoletja.
Zbigniew Herbert: Hotel sem opisati
Eden izmed največjih poljskih pesnikov vseh časov, Zbigniew Herbert (1924–1998), se tokrat predstavlja z izborom svoje esejistike Hotel sem opisati, ki sta ga prevedli Jana Unuk in Jasmina Šuler Galos. V knjigi najdemo izbrane eseje iz njegovih osrednjih esejističnih zbirk. Barbar v vrtu (1962) nas popelje po različnih slikovitih evropskih mestih, kot sta Siena in Arles, najbolj pa se zadržuje v srednjem veku in renesansi, Tihožitje z žvalo (1993) se ukvarja z različnimi fenomeni, na primer z razcvetom in popularnostjo tulipanov ter holandskimi slikarji, Labirint ob morju (2000, izdan posthumno) pa prinaša predvsem razmisleke o antični kulturi in pohajkovanja po Grčiji oziroma Sredozemlju. Herbert je v svojem delu pozoren na detajle, vsaka stvar je vredna omembe in literarne obdelave, zgodbe iz preteklosti pa pred nami oživijo skozi njegove pozlačene besede.
Serhij Žadan: Internat
Ukrajinski pisatelj Serhij Žadan (1974) se predstavlja z romanom Internat, ki sta ga prevedla Janja Lubej Vollmaier in Primož Lubej. Roman se osredotoča na vojno v Donbasu leta 2015 in predstavlja vojno izkušnjo žensk, otrok in moških, v originalu pa je izšel leta 2017. Dogajanje se odvija v treh zimskih dneh, ko mora Paša svojega 13-letnega nečaka Saša vzeti iz internata in ga pripeljati domov. Šola, ki jo obiskuje, je namreč tarča napadov in zato postaja vse nevarnejša. V knjigi ne gre za opise vojnih prizorov kot takih, marveč za slikanje vzdušja, ki ga povzroča vojna, in prikazovanje soočanja posameznika s samim seboj. Pretresljivo in nujno branje.
Tomas Espedal: Peš. (Ali umetnost divjega in poetičnega življenja)
Roman Peš. (Ali umetnost divjega in poetičnega življenja) je Tomasu Espedalu prinesel prepoznavnost v širšem krogu bralcev in prvo nominacijo za nagrado Nordijskega sveta za književnost. Roman, izpisan v preprostem in nenarejenem jeziku, je hkrati potopis in knjiga o človeku, ki zapusti dom in družino, postane vagabund ter se s hojo poskuša osvoboditi žalosti. Začne se v Bergnu, ko se Espedal odpravi na pot, ki ga v prvem delu popelje po domačih fjordih in hribih, v Wales, Španijo in na Bavarsko, v drugem delu pa v Francijo, Grčijo in Turčijo. Skupaj z njim hodijo tako resnični sopotniki kot tudi znani klateži iz preteklosti, Arthur Rimbaud, Jean-Jacques Rousseau, William Wordsworth, Friedrich Hölderlin in drugi. |
