Razstava
BOGDAN BORČIĆ:
Sprehodi – Slike 2010–13
Prizorišče:
Galerija Cankarjevega doma
Termin: 6. marec–26. maj 2013
Odprtje: sreda, 6. marca 2013, ob 20. uri
Kustos razstave: dr. Andrej Smrekar (041 344 546)
Kontakt umetnika: 031 239 890
Postavitev razstave: Nina Pirnat in Andrej Smrekar
Grafično oblikovanje kataloga: Matic Tršar
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki in Koroško galerijo likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
Razstavo je podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije.
Obsežno besedilo dr. Andreja Smrekarja za razstavni katalog je v priponki.
Bogdan Borčića je v Cankarjevem domu doslej razstavljal dvakrat: grafične liste daljnega leta 1997 na razstavi Ljubljanska grafična šola, s štirimi slikami večjega formata pa se je predstavil pred tremi leti, na skupinski razstavi najstarejših, še dejavnih slovenskih likovnih umetnikov z naslovom Pod bikovo glavo.
Obsežnejše razstave slikarskih del v prestolnici ni doživel že več kot dvajset let, zato smo se odločili, da skupaj z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, kjer je urejen Grafični kabinet Bogdana Borčića in Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki ima stalno postavitev avtorjevih slikarskih del (oboje iz avtorjevih donacij), pripravimo razstavo njegovih najnovejših slik, ki so nastajale od leta 2010 naprej.
Borčić sodi v najstarejšo generacijo slikarjev v Sloveniji, ki še vedno polno ustvarjajo, in kar je najpomembnejše, povsem razbremenjeno, a hkrati še kako zavezujoče. Njegova življenjska pot je bila razgibana in vznemirljiva, vse od zgodnjih mladostnih let, ki jih je pogosto preživljal v očetovi rodni Komiži na Visu, potem prerane trpke preizkušnje koncentracijskega taborišča Dachau do povojnega umetniškega študija, potovanj in izpopolnjevanj v tujini ter ne nazadnje profesure na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Relativno zgodaj se je iz Ljubljane umaknil v Slovenj Gradec, kjer živi in v zavetju svojega ateljeja ustvarja še danes.
Borčića so strokovni krogi prepoznali predvsem kot izvrstnega grafika, enega ključnih predstavnikov ljubljanske grafične šole, ki je za svoja grafična dela prejel dolgo vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Z avtorsko in tehnično brezkompromisno doslednostjo v ustvarjalnem procesu je radikaliziral svoj simbolni predmetni svet do premišljene redukcije na minimalistični izraz celote. Njegovo potovanje k abstraktni podobi na izteku tisočletja se paralelno in še bolj prepričljivo zrcali v slikarskem mediju prav v času, ko je figuralika znova prevzela vodilno vlogo v sočasnem slikarstvu in umetniški produkciji nasploh.
Borčićeva slikarska razstava v ljubljanski Moderni galeriji leta 1986 je bila prelomna že zato, ker se je priznani grafik znova predstavil kot slikar in pri svojih šestdesetih letih presenetil s povsem minimalistično naravnanimi podobami. Deset let pozneje je Tomaž Brejc ob njegovi razstavi v Celju, ko je med drugim razstavil ciklus arhetipskih Znakov in čiste abstraktne vizije Vrat, zapisal, »da se je Borčić lotil radikalnih analiz slikovnega polja in izoblikoval eno najbolj avtentičnih različic abstrakcije v slovenskem slikarstvu 20. stoletja« ter »da s svojim poznim abstraktnim stilom sintetizira slikarsko mišljenje, v katerem je zaobjeto vse, kar je umetnik občutil, doživel in dokončno spoznal«.
Tokratno slikarsko predstavitev je avtor poimenoval Sprehodi: sprehodi po ateljeju, ki pomeni umetnikov stvarni in duhovni univerzum oziroma prostor brezmejne svobode, sprehodi do skrajnih razsežnosti slikarskega polja, sprehodi kot neusahljiva slikarska imaginacija.
Celoten opus tega kratkega obdobja šteje osemdeset del, zvečine večjih in velikih formatov, kar potrjuje Borčićevo izjemno ustvarjalno vitalnost in disciplino. Čeprav je mojster motiv stola v svoje znakovne kompozicije uvedel že ob koncu devetdesetih let, se v tem zadnjem obdobju intenzivneje vrača k tej vsebini, tu in tam že zelo opredmeteni in napolnjeni s simbolnimi vrednostmi, a tudi tu nadaljuje meditacijo o strukturi slikovnega polja in pomenu slike.
Razstava bo obsegala od trideset do štirideset slik iz obdobja 2010–13.
