Francoska gledališka skupina je z igro, ki jo je napisal in režiral Guillaume Vincent gostovala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Hotelska soba s kopalnico in velikim oknom, ki gleda na goro obešencev. Pod goro izvira čudežna voda. Utesnjena atmosfera negotovosti, šest igralcev in tri zgodbe. Mama in hči, njuna zgodba poteka retrospektivno, polsestri, ki sta prišli na drugo poroko svojega očeta in mladi režiser, ki ga preganja smrt brata v otroštvu. Zgodbe se med seboj prepletajo, brez opozorila se naenkrat končajo in kasneje spet pojavijo, kot koščke jih mora gledalec sestavljati, da dobi jasno sliko. Igra vključuje fantastične in pravljični vložke, ki še povečajo gledalčevo negotovost. Režiser doseže tesnobnost tudi s pomočjo zvočnih efektov. Tekst se poigrava z občutljivimi temami, kot so smrt, samota, sovraštvo, ljubezen, medčloveški odnosi … Kljub negotovosti in morečemu vzdušju gledalec s predstave odide obogaten. Igra mu nudi snov za razmišljanje o vprašanjih , s katerimi se je včasih težko soočiti, a prav gotovo zadevajo vsakogar.
