Čarobna piščal
po Wolfgangu Amadeusu Mozartu
Režija: Peter Brook
Bouffes du Nord, Pariz
Priredba: Peter Brook, Marie-Hélene, Franck Krawczyk (komentarji)
Režija: Peter Brook
Luč: Philippe Vialatte
Kostumografija: Hélene Patarot
Pianista: Franck Krawczyk/Matan Porat
Nastopajoči: Dima Bawab, Malia Bendi-Merad, Leila Benhamza, Luc Bertin-Hugault, Patrick Bolleire, Jean-Christophe Born, Raphaël Brémard, Thomas Dolie, Antonio Figueroa, Virgile Frannais, Betsabée Haas, Matthew Morris, Agnieszka Slawinska, Adrian Strooper, Lei Xu, Jeanne Zaepffel (alternacija)
Igralca: William Nadylam, Abdou Ouologuem
Umetniško svetovanje: Christophe Capacci
Traja 95 minut.
»Vidimo Mozarta, ki se nam bliža z nesramnim nasmeškom, da bi nas ujel nepripravljen in se poigral z nami. K njemu segamo z isto predrznostjo, v kateri se skrivata globoka ljubezen in spoštovanje do bistvenih vrednot, ki jih odkriva. To je Čarobna piščal, kakršne niste pričakovali. Razkošje odrskih učinkov in težko simboliko smo pustili ob strani. Namesto tega bo publika odkrila vselej mladega Mozarta, ki ga obkrožajo enako mladi in talentirani pevci in glasbeniki, ki so tako kot skladatelj pripravljeni na improviziranje, transponiranje, raziskovanje novih barv in žongliranje z oblikami. Ponujamo vam lahko, živahno Piščal, v kateri bo intimna bližina z izvajalci omogočila, da zasijeta nežnost in globina partiture.« Peter Brook, Franck Krawczyk in Marie-Hélene Estienne.
Peter Brook je nemara najpomembnejša gledališka osebnost zadnjega pol stoletja. S svojimi prvimi reformatorskimi in vizionarskimi uprizoritvami (Kranj Lear, 1962, Marat/Sade, 1964) je odprl novo poglavje modernega gledališča in zaznamoval režiserje po celem svetu, tudi pri nas; iz njegovih knjig (Prazen prostor, 1968) so se učile cele generacije gledališčnikov; njegova ustvarjalna svoboda (ki mu jo je omogočilo tudi samostojno gledališče Bouffes du Nord, odprto 1974 v Parizu) je postala pojem; njegova pozornost in ljubezen do tradicionalnih neevropskih kultur, pri katerih se je učil, je zaznamovala svetovno gledališče (in obogatila njegove stvaritve, posebej veličastno uprizoritev Mahabharata, pa južnoafriško Obleka. Režiral je filme (Moderato Cantabile, Gospodar muh …), opere (v klasičnih okvirih Figarovo svatbo …, v priredbah, osredotočenih na intimno bližino, pa Carmen, Peleasa, Don Giovannija) in seveda vselej gledališče: poleg že naštetih omenimo še Zborovanje ptic, Mož, ki, Hamleta, Tierno Bokarja.
Čarobna piščal po W. A. Mozartu (premierno predstavljena 2010) je njegovo zadnje veliko delo, s katerim se je po dolgih letih vrnil k evropskemu klasičnemu repertoarju. Na sebi lasten način. In navdušil občinstvo in kritike v Parizu in na številnih svetovnih gostovanjih. Brookova Čarobna piščal se odpoveduje standardnemu opernemu razkošju, ne pa tudi glasbi. Z mladimi opernimi pevci na komorno zasnovanem prizorišču, ki omogoča intimno bližino, na novo odkriva Mozarta in ga prežarči z izrazito avtorsko vizijo, ki se uresniči kot apoteoza umetnosti.
Po monodramski uprizoritvi Smrt Krišne bo to prvo gostovanje velikega gledališkega režiserja v Ljubljani.
