Srebrni abonma 2013/14
Sreda, 9. aprila 2014, ob 19.30
Slovenska filharmonija
Luka Juhart, akordeon
Patrick Demenga, violončelo
Thomas Demenga, violončelo
Program:
Jean Barriere
Sonata št. 10 v G-duru za dva violončela
Johann Sebastian Bach
Sonata št. 3 v g-molu za violončelo in akordeon
Tošio Hosokava
V globini časa, za violončelo in akordeon
—————-
Thomas Demenga
Solo za dva, za dva violončela
Niccolo Paganini
Variacije na temo Mojzesova molitev iz Rossinijeve opere Mojzes v Egiptu (prir. za dva violončela Th. Demenga)
Johann Sebastian Bach
4 korali za dva violončela in akordeon (prir. Th. Demenga)
Akordeonist Luka Juhart je študiral na nemških visokih šolah za glasbo v Trossingenu in Würzburgu pri Hugu Nothu in Stefanu Hussongu. Je večkratni zmagovalec mednarodnih in državnih tekmovanj, dobitnik nagrad dr. Romana Klasinca (2001), sklada DAAD (2002), Iris Marquardt (2003) in zlate ptice za glasbo (2008).
V različnih komornih zasedbah je med drugimi igral s Christophom Bossertom, Patrickom in Thomasom Demengo, Katharino Rikus, z Urošem Rojkom, s Thomasom Larcherjem, z Martinom Brandlmayrjem, Rei Nakamura in drugimi.
Kot solist je nastopil s Camerato Zürich, ansamblom Windkraft, z orkestrom SWR Baden Baden in Freiburg, z BBC Škotskim simfoničnim orkestrom, s Slovensko filharmonijo, z Reuttlingenškim komornim orkestrom, z orkestrom Visoke šole za glasbo v Würzburgu in z Münchenskim komornim orkestrom, komornim orkestrom Innstrumenti.
Luka Juhart je tudi cenjen izvajalec zahtevnih partitur v velikih orkestrih in ansamblih. K sodelovanju ga redno vabijo med drugimi radijski orkester ORF Dunaj, nemški radijski sinfonični orkester Saarbrücken, ansambel Avanture, orkester Mozarteum Salzburg, hamburška Državna opera in drugi.
Je gost pomembnih evropskih festivalov, kot so Glasbeni dnevi Donaueschingen, Glasbeni dnevi Weingarten, Dnevi sodobne glasbe Darmstadt (Nemčija), BBC Proms (Velika Britanija), November Music s’Hertogenbosch (Nizozemska), Transit festival Lueven (Belgija), Klangspuren in Musik im Riesen (Avstrija), Digne Les Bains (Francija), Varšavska jesen (Poljska), Slovenski glasbeni dnevi, Glasbeni september, Festival Radovljica in drugi.
Luka Juhart daje velik poudarek sodelovanju s sodobnimi komponisti. Redno sodeluje z Urošem Rojkom, Vinkom Globokarjem, Eduardom Demetzem, Thomasom Larcherjem, Klausom Huberjem, Clausom-Steffenon Mahnkopfom in številnimi drugimi.
Snemal je za različne radijske hiše: Radio Ars, BR Klassik, SWR, SR, BBC, ÖRF, RAI, Concertzender idr. Njegovi posnetki so izšli na več zgoščenkah pri založbah NANOS, ORF, L’innomable in Transit.
Luka Juhart redno vodi delavnice in mojstrske tečaje za komponiste in študente harmonike po vsej Evropi. Od 2012 predava harmoniko na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Patrick Demenga, ki velja za enega najbolj iskanih violončelistov danes, je bil rojen leta 1962. Študiral je na bernskem konservatoriju, v Kölnu pri Borisu Pergamenščikovu ter pri Harveyju Shapiru v New Yorku. Redno nastopa na najslovitejših festivalih ter v glasbenih središčih Evrope, Južne Afrike, ZDA, Kanade, Južne Amerike, Avstralije in Azije.
Deluje v glasbenih partnerstvih z umetniki, kot so Heinz Holliger, Mario Venzago, Dennis Russel Davies, Leif Segerstam, Jesús López Cobos, Howard Griffith, Christoph Poppen, Leonidas Kavakos, Alexander Lonquich, Isabelle Faust in Natalia Gutman, ter nastopa z orkestri, kot so züriški Orkester Tonhalle, Simfonični orkester iz Basla, Simfonični orkester Dunajskega radia, Camerata Bern, Münchenski komorni orkester, Orkester Romanske Švice, Komorni orkester iz Lozane, Kremerata Baltica, Ensemble Modern itd.
Mednarodno občinstvo si je pridobil tudi s številnimi radijskimi in televizijskimi posnetki ter ploščami in zgoščenkami pri založbah Novalis, Accord Musidisc, ECM in Sony Classical.
Premierno predstavlja dela skladateljev, kot so Isang Jun, Gerhard Schedl, Heinz Holliger in drugi.
Vodi koncertni razred na konservatoriju v Lozani in mednarodno izvaja različne mojstrske razrede. Več let je vodil festival violončela Viva Cello v Baslu/Liestalu. Je umetniški vodja cikla koncertov Štiri letni časi v Blumensteinu pri Bernu in Glasbenega festivala v Meiringenu. Patrick Demenga je leta 2001 prejel nagrado zlati lok. Kot glasbenik se najraje predaja zahtevni literaturi velikih skladateljev – tako velikim klasičnim delom kot sodobnemu repertoarju. Prav iz te konstelacije, ki poraja najodličnejši glasbeni dvogovor, Patrick Demenga črpa svojo izjemno izrazno moč.
Thomas Demenga, rojen leta 1954 v švicarskem Bernu, je med drugim študiral pri Walterju Grimmerju, Antoniu Janigru, Leonardu Rosu in Mstislavu Rostropoviču. Komorni učitelji, ki so najbolj zaznamovali njegovo umetniško pot, so Claus Adam, Felix Galimir in Robert Mann z Juilliardove glasbene ustanove v New Yorku.
Mednarodno priznani solist, skladatelj in učitelj Thomas Demenga velja za enega najizjemnejših violončelistov in glasbenikov našega časa. Nastopa na pomembnih festivalih in glasbenih središčih sveta ter oder deli s komornimi glasbeniki, kot so Heinz Holliger, Gidon Kremer, Thomas Larcher, Paul Meyer, Aurele Nicolet, Hansheinz Schneeberger, Thomas Zehetmair in Tabea Zimmermann. Sodeluje z dirigenti, kot so Moshe Atzmon, Myung-Whun Chung, Charles Dutoit, Claus Peter Flor, Howard Griffiths, Heinz Holliger, Armon Jordan, Okko Kamu, Mstislav Rostropovič, Dennis Russell Davies, Wolfgang Sawallisch, Sándor Végh, Mario Venzago in Hiroši Vakasugi. Kot solist je med drugim sodeloval z Berlinskim simfoničnim orkestrom, Bernskim simfoničnim orkestrom, Bostonskim simfoničnim orkestrom, s Camerato Bern, z Mlado nemško filharmonijo, Baselskim komornim orkestrom, s Komornim orkestrom iz Lozane, z Orkestrom Romanske Švice, amsterdamskim Nieuw Ensemblom, Simfoničnim orkestrom Dunajskega radia, Simfoničnim orkestrom iz Basla, Sinfonietto Basel, z orkestrom Tonhalle iz Züricha, Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia in Züriškim komornim orkestrom.
Umetniško delo Thomasa Demenge opredeljuje intenzivno poglabljanje v različna zgodovinska obdobja ter interpretativne in kompozicijske sloge. S posebno predanostjo se posveča novi glasbi in improvizaciji. Demengov svojstveni glas skladatelja in poustvarjalca literature 20. in 21. stoletja (med njimi so tudi pomembne premierne predstavitve) podarja novo in komplementarno razsežnost zgodovinski izvedbeni praksi baročne glasbe ter virtuoznim poustvaritvam klasičnega in romantičnega repertoarja. Leta 1991 je bil prvi švicarski skladatelj, ki mu je kongres Mednarodne tribune skladateljev Rostrum podelil prvo nagrado za skladbo Solo per due.
Od leta 1980 Thomas Demenga predava na Visoki šoli za glasbo v Baslu.
Avgusta 2000 je deloval kot rezidenčni skladatelj Festivala v Davosu in je bil pozneje imenovan za umetniškega vodjo. Leta 2006 je položaj opustil in se vnovič polno posvetil poustvarjanju in komponiranju.
Poleti 2003 je kot izbrani solist artiste étoile luzernskega festivala nasledil umetnike, kot so Sabine Meyer (2000), Anne-Sophie Mutter (2001) in Alfred Brendel (2002), Thomas Quasthoff (2004), Christian Tetzlaff (2005) in Emanuel Pahud (2006).
Ustvarjanje Thomasa Demenge je obsežno dokumentirano na številnih zgoščenkah založbe ECM. Leta 2002 je ta založba izdala zadnji posnetek široko priznanega cikla, ki ga je začel ustvarjati sredi osemdesetih let ter Bachove solistične suite spaja s skladbami sodobnih skladateljev, kot so Holliger, Carter, Veress, Zimmermann, Jun in Hosokava. Njegova zadnja zgoščenka Chongur, izdana v sodelovanju s Thomasom Larcherjem in akordeonistom Teodorom Anzellottijem, je prejela nemško nagrado plošč, revija Fono Forum ji je podelila zvezdico meseca, bila je izbor kritikov revije Grammaphone, Le monde de la musique pa ji je namenila priznanje choc du mois (ECM 1914).
