Ne maram potovanj, samo doma
občutiva vso temno slo bližine
drug drugega, omami čar ednine,
ki si v ljubezni ustvarjata jo dva.
In tudi midva, vse življenje, dan
na dan in vsak dan znova, vsak dan sproti;
ko najbolj ljubiš, dvom se te poloti:
vsak je lahko goljuf, vsak goljufan.
Vendar potujeva, najprej vsak sam
iz sebe kamorkoli že, nato
še drug od drugega vseeno kam
iz stiske v stisko, iz muke v bolečino,
pa vednarle: ko je zares hudo,
spet vrneva se v najino ednino.
(Ciril Zlobec: Ljubezen čudež duše in telesa, Mladinska knjiga, 2015)
