Daj naprej!

0
141

Z dobrimi dejanji lahko spremenimo svet

Charley Johnson, neizmerno optimističen predsednik organizacije Daj naprej iz ZDA, je nedavno obiskal Slovenijo s preprostim in navdihujočim sporočilom, ki pa je povezano z veliko misijo: neomajno verjame, da lahko spremenimo svet. Z drobnimi dejanji dobrote ter pozornosti, ki obujajo skrb za sočloveka in hvaležnost, vzpostavljamo pristne stike in ustvarjamo val dobrih dejanj, s katerimi bi lahko ustvarili lepšo prihodnost, svet, po katerem vsi hrepenimo. "Prepričan sem, da si moramo prizadevati, da bi nam bilo mar za druge. Ni pomembno, kdo nam vlada in kakšne ukrepe sprejema – dokler nam ne bo bolj mar za sočloveka, ne bo nič bolje. Vsakdo, ki misli, da za to stori dovolj, se moti. V takšnem svetu živimo prav zato, ker verjamemo, da storimo dovolj."
Kot glasnik gibanja Daj naprej potujete po vsem svetu ternavdihujete ljudi za skrb in prijaznost do soljudi. Kaj je vas pritegnilo k temu?
Vznemirilo me je, da tako preprosto sporočilo, kot ga prinaša koncept "daj naprej", ni pritegnilo množic, pač pa se celo izgublja. Če človek stori nekaj dobrega za drugega človeka in ta stori nekaj dobrega za tretjega, ta pa z dobrimi dejanji navdihuje še druge … ustvarjamo val dobrih dejanj. Pri tem gre za vzpostavljanje pristnega, intimnega stika med dvema človekoma, ki sta si lahko popolna neznanca. Ni treba, da gre za nekaj velikega ali da obsega denar. Prav vsakdo lahko pridrži vrata, se nasmehne ali zaželi dobro jutro. To, da se moramo spomniti, da bi bilo lepo storiti tako malenkost, kaže na to, kako zelo odtujeni smo. Znova moramo vzpostaviti stik s soljudmi.

In tako lahko spremenimo svet na bolje?
Da (smeh). Ne govorim ničesar, česar še ne bi vedeli. Potrebujemo spremembo, to čutimo vsi. Zdajšnji življenjski slog ne deluje. Preprosti hrešitev, kako ustvariti boljši svet, nima nihče. Prepričan pa sem, da si moramo prizadevati, da bi nam bilo mar za druge. Ni pomembno, kdo nam vlada in kakšne ukrepe sprejema – dokler nam ne bo mar za sočloveka, ne bo nič bolje. Možnosti, da bomo kdaj živeli drugače, lahko povečamo le tako, da smo prijaznejši drug do drugega. Vsakdo, ki misli, da stori dovolj, se moti. V takšnem svetu živimo prav zato, ker verjamemo, da storimo dovolj. Premalo je imeti dober namen, treba je tudi nekaj storiti – vedno znova. Vsakdo nosi to odgovornost.

Preden ste se pridružili gibanju Daj naprej, ste bili uspešen poslovnež. Kaj vas je vodilo, da ste postali predsednik organizacije?
Ni mi ugajal moj življenjski slog, predvsem pa odnosi med ljudmi into, kako se obnašamo: daljudje na cesti povsem ponorijo, da smo nevljudni do natakarjev in da jih sploh ne pogledamo v oči, da nisem videval nasmejanih ljudi … Če naj bi to spremenil, sem moral tudi sam ravnati drugače. Samo s popolnopredanostjo lahko narediš največ, kar je možno.

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, kot bi rekel Gandhi …

Ja, Gandhi, Martin Luther King ml., mati Tereza, to so bili neizmerno veliki ljudje, ki jim je bilo skupno to, da so nekaj storili. Niso bili nadnaravna bitja, marveč povsem običajni ljudje, ki so imeli tudi slabe dneve, navdajali so jih dvomi in negotovosti. Vendar pa se niso vdali– niti v najtežjih trenutkih. Niso se vdali niti takrat, ko so imeli nešteto razlogov, da bi odnehali in ko so jim vsi govorili, da ni vredno. Če dvomimo in iščemo razloge, da ne bi storili ničesar, če si govorimo, da nimamo časa ali denarja, če dvomimo v svojo moč, škarje in platno pa prelagamo v druge roke, dopuščamo, da se nič ne spremeni. Ne smemo čakati na druge, na vlado, bogataše, korporacije, šefe … vsakdo mora nekaj storiti tudi sam. Sedem milijard ljudi mora nekaj storiti.

Je to pot do sreče, za katero se vsi borimo?
Ne vem. Zelo preprost človek sem. Vem le to, da si vsi želimo živeti v boljšem svetu. Vsi starši si želijo lepši svet za svoje otroke. Upajo, da se bo, če bi se njihovim otrokom kaj zgodilo, ko jih ni zraven, našel človek, ki bi jim pomagal. Vsi si želimo lepšo prihodnost. Toda za to moramo nekaj storiti. Vsakdo mora začeti sam – pomagati drugemu, ko potrebuje pomoč. Mislim, da ne iščemo sreče, marveč izpopolnitev, varnost in občutek smisla – da ima to, kar počnemo, nekakšen smisel. Da se bodo ljudje okrog nas zaradi naših dejanj počutili dobro, varno, srečno, da bodo nekaj čutili. Mislim, da so drobne stvari, ki jih počnemo za druge, najboljši način, kako doseči srečo. Čeprav menim, da sreča ni tisto, kar v resnici iščemo, je najpreprostejša pot do nje prav to, da storimo nekaj dobrega za druge. Znanstveno je dokazano, da se počutimo dobro, če smo za drugega storili nekaj dobrega.

Zagotovo vam mnogi pravijo, da ste sanjač?
Da, mnogi mislijo, da sem sanjač, nerealen ali dagovorimo o utopiji. Vendar premislite – ne prosim veliko. Nikogar ne prosim,naj spremeni življenjski slog, ne prosim za denar, ne pričakujem sprememb v navadah, prosim le, da smo vsak dan malenkostno prijaznejši do drugih. Prosim le, da bi se večkrat nasmehnili, večkrat pridržali vrata … da bi storili tisto malo, kar lahko stori sleherni človek. Če bi vse te malenkosti delala milijarda ljudi – je to še vedno malenkost? Predstavljajte si, kako bi se spremenili odnosi na delu, doma, v šoli in z vsemi, ki jih vsakodnevno srečujemo. Ne želim odpraviti svetovne lakote ali izkoreniniti raka, želim samo sporočiti, da lahko malenkosti, ki jih delamo vsak dan, pomenijo neizmerno veliko. Lahko si mislite, da je to, kar govorim, noro. Vsakdo se sam odloči, kako želi živeti. Toda verjamem, da bo v prihodnosti vse več takšnih ljudi – in tega nihče več ne bo mogel prezreti.

Kako širite vaše sporočilo? Katere so vaše glavne dejavnosti?

Pravnoformalno smo zelo majhna neprofitna nevladna organizacija, v kateri vsi delujemo prostovoljno. Ne zbiramo sredstev in donacij, ne ustvarjamo prihodka in ničesar ne prodajamo. Zgolj predajamo sporočilo, in vsakič, ko ga nekdo preda naprej, smo za korak bliže cilju. Podporo imamo po vsem svetu, v številnih državah nam pomagajo s tem, da jih lahko obiščemo in širimo sporočilo. Doslej smo dosegli že več milijonov ljudi. Delujemo povsem preprosto in tudi naše sporočilo je povsem preprosto, ne opredeljujejo ga narodnost, rasa, vera … Nikomur nočemo dati razloga, da se ne bi vključili. Vsakdo ima možnost, da vpliva na življenja drugih. Ni izgovorov.

Ena od vaših želja je, da bi dosegli milijardo ljudi …
Da (smeh). Seveda si želimo, da bi to sporočilo slišali vsi prebivalci sveta; če ga prenesemo milijardi ljudi, bo doseglo vse.

In če se kdo želi bolj angažirati? Kaj lahko storimo? Kaj svetujete oziroma kako pomagate?
Vsakdo lahko stori, karkoli želi. Ni pomembno, kaj. Sem velik oboževalec nasmeha. Rad se nasmehnem ljudem in čakam, kakšen bo odziv. Če si želite izboljšati sosesko, naredite tisto, kar želite, da se zgodi. Karkoli boste storili, je dobro. Če potrebujete nasvet, lahko navežete stik z nami, lahko pa se povežete s slovenskim gibanjem Daj naprej in skupaj poiščete ideje, kako pomagati. Ne dajemo posebnih navodil in usmeritev, saj ljudi nočemo ukalupljati in s tem zmanjšati njihove moči. Vsakdo ve, kaj lahko stori. Lahko samo pomagate, ne da bi kaj razlagali. Kdor pa želi, lahko širi tudi koncept. Če drugim povemo, da smo zanje storili nekaj dobrega in jih prosimo, naj dobro širijo naprej, jim dajemo moč – dajemo jim vedeti, dalahko nekaj storijo za to, da se bo svetspremenilna bolje.

Se vam je kaka tovrstna osebna izkušnja še posebno vtisnila v spomin, se vas še posebno dotaknila?
Pri srcu mi je zgodba, ki mi jo je povedala starejša gospa. Nekega dne je na poti v službo k njej pristopil delavec in ji podaril rože. Rekel ji je le, da ji želi polepšati dan – in odšel. Nič drugega ni želel od nje. Ko je s solznimi očmi prepovedala o tem dogodku, kot da bi se zgodil ravnokar, si čutil, kako zelo se je je dotaknil, čeprav se je zgodil pred tridesetimi leti. Ta gospa se še danes spomni sleherne podrobnosti tega dne, datuma, ure, vremena, občutkov … vseh podrobnosti trenutka, ko je k njej pristopil neznanec in ji podaril rože. Zakaj rad pripovedujem prav to zgodbo? Ker ji je ta dogodek spremenil življenje. Zagotovo se vsakdo med nami spominja kakega slabega dne, ki se je popolnoma spremenil prav zaradi drobne pozornosti ali pristnega stika. Spomnite se dogodka, ko je nekdo, naj je bil sosed, prijatelj, partner ali pa neznanec, za vas storil nekaj lepega, ko ste se počutili najslabše. V tistem hipu se vam je posvetilo, da se bo vse uredilo, da bo vse dobro.

Priložnosti za dobra dela je nešteto Vsak dan lahko na številne načine pomagamo drugim, ne glede na to, ali jih poznamo:

  • podarite oblačila, ki jih ne potrebujete več,
  • podarite igrače in oblačila, ki so jih vaši otroci prerasli,
  • podarite knjigo, ki vam je spremenila življenje,
  • napišite zahvalo,
  • podarite lepo misel, ki se vas je dotaknila,
  • postanite prostovoljec katere od dobrodelnih organizacij,
  • napišite prijazno pismo,
  • skuhajte kavico sodelavkam,
  • bodite obzirni do udeležencev v prometu, zlasti do pešcev in kolesarjev,
  • vzemite si čas za sočloveka in mu prisluhnite,
  • podarite objem ali topel stisk roke,
  • odstopite sedež v avtobusu ali na vlaku,
  • specite pecivo in ga delite s sodelavci, sosedi, prijatelji …,
  • svojo malico ponudite tudi drugim,
  • poberite izgubljeni predmet in ga vrnite lastniku,
  • pozimi hranite ptice,
  • prijateljici popazite otroke, da si bo lahko vzela nekaj trenutkov zase,
  • ponudite brezplačne inštrukcije,
  • ponudite svoje znanje in delite izkušnje,
  • organizirajte dobrodelno akcijo (zbirajte odeje, zamaške, knjige, igrače, hrano…),
  • povežite se z drugimi podobno mislečimi in storite še kaj več…

Več idej boste našli na spletni strani slovenskega gibanja Daj naprej.

Začetek vizije lepše prihodnosti

Gibanje Daj naprej je najbolj populariziral istoimenski film iz leta 2000, prirejen po knjižni uspešnici Catherine Ryan Hyde. Avtorica romana Daj naprej je hkrati ustanoviteljica fundacije Pay it forward, ki jo je ustanovila z željo, da bi pomagala spreminjati svet. Po njenem romanu, ki je bil preveden v 23 jezikov, so posneli film, v katerem sta glavni vlogi odigrala Kevin Spacey in Helen Hunt. Učitelj družboslovnih ved na začetku vsakega šolskega leta učencem zada posebno nalogo: domisliti se morajo, kako bi lahko spremenili svet. Dvanajstletni Trevor McKinney, ki kljub težkemu otroštvu verjame, da je človeška narava dobra, nalogo vzame zelo resno. Trevor, ki prihaja iz revne delavske četrti, živi z mamo (Hunt), ki ima težave z alkoholom; da ju lahko preživlja, dela v dveh izmenah. Učiteljevi nalogi se posveti z veliko zavzetostjo in sproži verigo dobrih del, ki jo poimenuje "daj naprej". Trem osebam pomaga z uslugo, vsaka od teh treh oseb pa mora nekaj dobrega storiti za druge tri osebe … Po Trevorjevi zaslugi se marsikomu nenadejano nasmehne sreča in njegovo življenje postane lepše. Brezdomcu podari svojo pičlo žepnino, ob koncih tedna pomaga obnavljati vrt starejši gospe, svoji mami pa želi poiskati partnerja, da bi našla ljubezen in ubežala osamljenosti. Zgodba kljub bolečinam in trpljenju, ki so stalnica vsakodnevnega življenja, navdihuje z optimizmom in vrača upanje v lepšo prihodnost. Zgodba dečka, ki verjame, da se v jedru slehernega človeka skriva dobrota, ganljivo vabi, da se mu pridružimo v njegovi viziji.

Vir: www.viva.si