O Danetu Zajcu, velikemu pesniku, pomembnemu ustvarjalcu, smo v našem mediju Ventilator besed veliko pisali.
Za današnji dan:
Dane Zajc: Žebelj ptičji
Kot žebelj je ptičji glas,
kot svetel žebelj smrti,
zabit v mrak.
Razbežijo se postave,
še pravkar zaupne v soglasnem šepetu,
razbežijo se z bledimi obrazi
po prostorih, kjer sijejo kamni
v mrak.
Od njega se razpoči nebo,
modro in visoko
se raztrga.
Ko utihne ptičji glas,
ko se razsuje med drevjem,
se nazaj zgosti nebo, a je drugačno,
a pritepene postave se vrnejo. Tuje.
(Dane Zajc: V belo zbrane pesmi, Beletrina, 2008)
