Situla z Vač, tudi vaška situla, je situla iz obdobja halštata. Najdena je bila v neposredni bližini današnjega Geometričnega središča Slovenije – GEOSS. Na tem območju Slovenije je izjemno pomembno arheološko najdišče t.i. Hallstattske kulture železne dobe. V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz železne dobe, kar uvršča Vače med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Situla je najverjetneje nastala v 5. stoletju pr. n. št. Odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta.
Situla je bronasta pločevinasta obredna posoda, s pritrjenim ročajem in okrašena z reliefnimi podobami in ornamenti. V obdobju halštata je bila najverjetneje namenjena točenju pijače na slovesnostih. V upodobitvah je opazen vpliv etruščanske umetnosti – motivi iz življenja vladajočega sloja.
Originalno situlo, ki je velika 23,8 cm, hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.
Konec 20. stoletja je postala Vaška Situla eden naših najvidnejših nacionalnih simbolov. Njena popularnost je zrasla zlasti v zadnjem obdobju. Steklene kopije Situle podarjajo slovenski državniki kot protokolarna darila. Figure s Situle iz Vač so upodobljene na osebni izkaznici, potnem listu in v zaščitnem znaku.
Vaška situla pa je navdušila tudi Stanko Mrva iz Ljubljane. Kopijo vaške situle je pod mentorstvom akad. kiparke Eve Peterson Lenassi izdelala iz gline, v tehniki sgraffito. Njena situla je velika 37 cm.
Na situli se upodobitve nizajo v treh trakovih. Na vrhnjem pričenjata slavnostno povorko dva moža, ki na povodcu peljeta konja, nad njimi letita ptici. Sledita jezdeca, v prostorih nad njima sta poenostavljena cveta lokvanja. Na drugi polovici situle je najprej videti lahek bojni voz, na katerem stojita dve osebi. Na drugem, bogato izdelanem vozu, pa voznik in spremljevalka (ali spremljevalec) sedita. Na koncu tega traku je še en jezdec na konju, ki ima rep povezan in obrnjen navzgor. Na sredinskem pasu so upodobljena obredja: gre za darovanje svete vode, vidimo sedečega duhovna z dvoglavo ptičjo palico, moža s trstenkami za svete napeve, rokoborca, ki imata v rokah ročki z utežmi in tekmujeta za imenitno čelado. Ob njiju so gledalci in na koncu traku je oven, ki čaka kot žrtvena žival. Prav na spodnjem pasu se vrstijo živali v enakomernem ritmu: panter, gazele, srne, vmes so ptice.
Kot reliefne podobe z motivi iz vaške situle pa je Stanka Mrva oblikovala tudi več ploščic. Tudi te je naredila iz gline, ki jih je pobarvala z engobo (zemeljsko barvo) in žgala v peči za žganje keramike na 1.000 stopinjah Celzija. Žgane ploščice je nato še patinirala, da so dobile star kovinski izgled.
Podrobnosti, kako je nastala situla Stanke Mrva si lahko preberete na www.hobi-ustvarjanje.si in v knjigi Maje Matilde Remic HOBI USTVARJANJE- več kot 250 zamisli ustvarjanja v različnih materialih in tehnikah.
