Ženska iz puščave
Ima prsi iz peska (rdečega)
Popek je vdolbina v pesku
Kot da bi jo zvrtal volkec
Je med nogami koža
Mokri pesek: ven rasejo
Spreminjaste puščavske rože
Se v pesek odpirajo
Z mokrimi usti
Ki se dotakne ženske iz puščave
Je iz rdečega ognja
Ji plamenijo lasje plavo
Se rdeče vrtinči iz popka
A med nogami orhideja ne gori
Rase samo rase
Ga objame vsega s cvetnimi ustnicami
Z usti povsod
Ko krikneta opečena
Se razsujeta v rdeči pesek
V pesku zgine ženska iz puščave
V pesku jo išče
Je ne najde v peščenih rjuhah
Drage bralke, dragi bralci,katere pesmi Daneta Zajca vas še posebej privlačijo?
Pišite pod pesmijo v komentar.
Veliko poetičnih užitkov in ustvarjalnosti!
Viri: Dane Zajc: V belo zbrane pesmi, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, 2008
