DARILO
o pesniški zbirki Mehka tema Vladimire Rejc, ki jo bogatijo nežni slikarski utrinki Ide Zupan.
Beseda DARILO se je pripeljala sama, pripeljala se je skupaj z namenom, da o zbirki zapišem nekaj besed. Ne le zato, ker je pesniška zbirka prišla do mene kot darilo, ki sem ga sprejela z globoko hvaležnostjo. Darilo tudi zato, ker sem ob tej priložnosti imela čast spoznati avtoričino nadarjeno hči Ido Zupan.
»Moje pesmi skušajo biti le v točko skrčeno vesolje«, o svoji poeziji pravi Vladimira. Ne le da poskušajo – tudi so. V vsaki vrstici vsake pesmi je vesolje. In v tem vesolju prevladuje Ljubezen. Ljubezen, ki samo je, občasno se oddalji, spremeni obliko, odtenek, morda zaboli, a le za kratek čas. Že v naslednjem hipu se vrne v družbi oblakov, lune in zvezd ter skupaj z njimi zasije v Upanju in Hvaležnosti.
Darilo imam na mizi. Preberem, kar odprem – in vsaka pesem se občuti kot zvezdni utrinek. Hvala, Vladimira, hvala Ida.
Zapisala: Danica Vidmar
