Sobota, 17. januar 2015, od 10.00 do predvidoma 13.00
Lokaciji ekskurzije: MGLC – Grad Tivoli, Gostilna Rožnik – Cankarjev vrh
Program:
10.00-10.15: zbiranje v vhodni avli MGLC
10.15-10.45, galerijski prostori v MGLC: Deveta Koromandija, predstavitev umetniških del, vodi Alenka Pirman
10.45-11.30: pohod na Cankarjev vrh
11.30-12.00: ogled Cankarjeve spominske sobe, vodi muzejska svetnica Dragica Trobec Zadnik (MGML)
12.00-13.00, Gostilna Rožnik: Literarna utopija in antiutopija pri Slovencih, predava prof. dr. Mirana Hladnika, sledi pogovor
Udeležba na dogodku je brezplačna in vstop na razstavo prost, obvezen pa je prispevek za prigrizek v gostilni 3,40 eur (plačilo na recepciji MGLC). Prijave na 01 2413 800/818, [email protected]
Deveta Koromandija– predstavitev umetniškega projekta Alenke Pirman v MGLC
Deveta Koromandija*se navdihuje iz srečanja dveh nasprotujočih si besedil – prve utopije in prve antiutopije v slovenskem jeziku: Stritarjeve Deveta dežela (1878) in Mahničeve Indija Ko(ro)mandija (1884). Deveta Koromandija je v bistvu okvir za vrsto izoliranih misli in del, ki so nastala v obdobju od 2001 do 2009. Na pregledni razstavi v MGLC so na ogled dela iz serije Poslednja beseda (2007–2014), Ideal – 100 zlatih zobotrebcev (od 2001 naprej), Abstraktna oblika – s čipko oplemenitena Slovenija (2008), Brez naslova – sušilec za lase, žogica za namizni tenis, risba na steni (2007). Dela govorijo o naših časovnih in prostorskih koordinatah, ki danes niso bistveno drugačne kot tiste iz konca 19. stoletja, pravzaprav gre za iste aktualne teme in binarne vrednosti: levi – desni, gornji – dolnji … Deveta Koromandija Alenke Pirman uteleša sistem preživetja in je rezultat umetniškega delovanja, ki ga zanima rob, v katerem navidez vsakdanji predmeti z umetniškim posegom učinkujejo kot prožilci drugačnih videnj, branj in rabe.
Predstavitvi projekta bo sledil pohod na Cankarjev vrh na Rožnik. Vodil nas bo mimo Švicarije, ki je do leta 1930 doživljal zlato dobo in predstavljal mesto živahnega kulturnega in družabnega življenja ter zbiranja umetnikov. Pri Gostilni Rožnik, ki je bila priljubljeno zbirališče literatov, pa si bomo lahko ogledali Cankarjevo spominsko sobo, ki bo za ta dogodek odprta.
V Gostilni Rožnik bomo prisluhnili predavanju prof. dr. Mirana Hladnika Literarna utopija in antiutopija pri Slovencih. Predavanje sebo dotaknilo naslednjih vprašanj:
– Zakaj se nam zdijo upoštevanja vredne samo grozljive antiutopične predstave prihodnosti, pozitivne utopije pa se nam zdijo trivialne.
– Kako sta se utopija in antiutopija izmenjavali na Slovenskem.
– Zakaj agitirati za utopične socialne vizije.
Dr. Miran Hladnik je slovenski literarni zgodovinar in redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z analizami in interpretacijami slovenskega literarnega sistema, zlasti pripovedno proznih žanrov. Je urednik slovenskih leposlovnih besedil na spletu (1995–) in avtor knjig Trivialna literatura (1983), Slovenska kmečka povest (1990), Povest (1991), Slovene for Travelers (1988, 1994, 2001), visokošolski učbenik Praktični spisovnik, 1990, 2002, Slovenski zgodovinski roman (2009), Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu (Wikiknjige, 2014).
Predavanju bo sledil pogovor ob prigrizku in pijači.
*
INFORMACIJE
Dogodek je del razstave Alenka Pirman, Zbrana dela na ogled v MGLC. Gre za prvo večjo samostojno in pregledno razstavo umetnice, ki je zaznamovala lokalni kulturni prostor v zadnjih petindvajsetih letih. Na ogled je do 1. marca 2015 od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Po razstavi vas v prvi osebi ednine z besedami avtorice popelje Vodič po razstavi. Za skupine organiziramo vodstva, najave na 01 2413 800/818, [email protected].
V vhodni avli stavbe je odprta tudi Muzejska trgovinica z bogatim prodajnim programom razstave.
www.mglc-lj.si, www.facebook.com/mglc.ljubljana
*Naslov Deveta Koromandija je avtorica prvič uporabila v svojem prispevku za gledališki list predstave Slovenc Slovenca gor postavi v SNG Drama (2008). Deveta Koromandija Alenke Pirman je, “kjer so umetniki anonimni / kjer ne vedo za curricula vitae / kjer ne iščejo korifej za zaslombo / kjer ni potrebe po proizvodnji mitskih mas / kjer so torej letališča in ulice brez imen / kjer ne kopljejo po trdih diskih umrlih / kjer si ne delijo nagrad in terminov / kaj šele, da bi jih poimenovali”.
(slika)
Alenka Pirman, Abstraktna oblika, 2008, klekljana čipka
