Kajetan Kovič: Iskalci

Težko si čas postavlja slavoloke:
en dan za drugim zida v rob sveta.
Potiho gre in pada čez oboke
enakomernost sonca in dežja.

Stvari žarijo na večerni strani.
Muškatne barve robijo obod.
Iskalci grejo, s slo zaznamovani,
skoz rudogorja daleč na zahod.

Ob vodah se odprejo pragozdovi,
za njimi so dežele mnogih let.
Ajde beže pred mrazi in snegovi,
jarki črnijo, zakovani v led.

Enakonočja sunejo z viharji,
lovor in oljka lajšata srce.
Ko dan zaide, v neki pozni zarji
od njih je bela senca in ime.

(Kajetan Kovič: Labrador, Založba Mladinska knjiga, 2014)