Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev v sezoni 2007/2008 PETRI VEBER ROJNIK

0
401

V četrtek, 10. septembra 2009, smo tudi uradno vstopili v gledališko sezono 2009/2010. Premierno smo uprizorili tragedijo Percyja Byssha Shelleyja Cenci v režiji Diega de Bree. Kot veleva tradicija, smo tudi tokrat, po predstavi, že dvaindvajsetič podelili DNEVNIKOVO NAGRADO najboljši ustvarjalki oz. najboljšemu ustvarjalcu v pretekli sezoni.

 

Uprizoritve gledališke sezone 2008/2009 je ocenjevala komisija v sestavi Tanja Lesničar-Pučko, Egon Bavčer in Nada Drofenik, ki bo spremljala predstave MGL še to gledališko sezono.

Dnevnikova komisja je soglasno odločila, da je v pretekli sezoni igralsko najbolj izstopala Petra Veber Rojnik v vlogi Katarine v krstni uprizoritvi Dragice Potočnjak Za naše mlade dame.

 

Nagrado časopisne družbe Dnevnik sta Petri Veber Rojnik s krajšim govorom in obrazložitvijo slavnostno izročila predsednik uprave Branko Pavlin in predsednica komisije Tanja Lesničar-Pučko.

Po končani premieri in podelitvi so se nagrajenka, igralski ansambel in cenjena premierska publika preselili v foaje, kjer se je nadaljeval slavnostni dogodek.

 

Obrazložitev:

 

Igrati lik matere v kulturnem okolju, ki ga zaznamuje cankarjanska paradigma, ni šala. Kaj se zgodi, če mama ni le esenca dobrote in požrtvovalnosti, ampak zapleten človeški kozmos, poln poteptanih obetov in izjalovljenega upanja, šibkosti in napačnih odločitev, če je tudi mama krivec za otrokovo zlorabo, tisti pasivni, ki na neki način omogoča aktivnega, ker ne naredi ali ne naredi dovolj, da bi se boleči krog prekinil, ker ji lastne zablode predstavljajo zaslon pred odgovornostmi in ji lastni pobegi omogočajo pomirjujoče zanikanje?

Petra Veber Rojnik se v predstavi Za naše mlade dame v lik Katarine spusti brez preostanka, a brez vsake nabuhlosti, v izčiščeni igri lika, ki ga življenje premetava iz obupa v drobce veselja in nazaj, iz nemoči v otopelost, praznino, pa spet v poskuse volje, ki jih spodnaša mračna preteklost. In to naredi na način, ki nas spomni, iz kolikih kosov je človek.