Mestna knjižnica Piran deluje na področju, ki je v marsikaterem pogledu drugačno kot ostala območja v Sloveniji. Do konca 2. svetovne vojne je bilo večinsko prebivalstvo obalnih mest, tako tudi Pirana, italijanske narodnosti. Prebivalci vasi v zaledju so bili slovenske narodnosti. Piran je bil skoraj pol tisočletja ekonomsko in kulturno povezan z Benetkami. Benetke so odkupovale piransko sol, v Piran so po morskih poteh prihajale različne druge dobrine. Zaradi solin in pomorske trgovine je mesto doživelo razcvet, kar je ljudsko izročilo strnilo v rek Piran je zrasel na soli. Še danes je najlepša hiša v Piranu Benečanka z znamenitim napisom Lasa pur dir. Beneški umetniki so krasili piranske cerkve. V mestu so poleg preprostih solinarjev, kmetov, ribičev, trgovcev in obrtnikov prebivali tudi mnogi izobraženi ljudje. Vsem je poznan violinist in skladatelj Giuseppe Tartini, tukaj pa se znanje povprečnega Slovenca o piranskih kulturnikih in na splošno o načinu življenja nekdanjih Pirančanov navadno ustavi. Zato je delo domoznanskega oddelka piranske knjižnice toliko pomembnejše, tako za mesto samo kot tudi širše. Bibliotekarska specialistka in skrbnica domoznanske zbirke v Mestni knjižnici Piran, Ksenija Petaros Kmetec, si že več kot dve desetletji prizadeva za širjenje vedenja o zgodovini Pirana. Skrbno zbira, obdeluje in preučuje domoznansko gradivo. Prebivalcem piranske občine in obiskovalcem iz širše okolice in tujine na različne načine predstavlja kulturno dediščino in način življenja v našem lokalnem okolju nekoč in danes. Pripravlja razstave starih knjig, razglednic, poštnih znamk, zemljevidov in pomorskih kart, leposlovnih in strokovnih del avtorjev, ki so živeli ali živijo na našem območju. Za spletni portal Primorci.si in domoznanski portal Kamra piše prispevke o pomembnih Pirančanih. Organizira in vodi kulturne prireditve in literarne večere. Sodeluje pri lokalnih in nacionalnih projektih, piše strokovne in poljudne članke, prevaja domoznanske prispevke iz italijanščine v slovenščino. Prizadeva si, da bi se vsi zavedali pomena ohranjanja dediščine.
Domoznanske prireditve in razstave pripravlja v sodelovanju s prebivalci, ustanovami ali društvi iz piranske in drugih obalnih občin. Že več let sodeluje pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Jeseni 2015 so obiskovalci knjižnice prisluhnili predavanju o svetem Juriju, ki je zavetnik mesta Piran od leta 1343, ko je v hudem neurju čudežno rešil dva ribiča iz objema valov in mesto pred poplavo. Legenda se je v ljudskem izročilu ohranila do danes, o dogodku pa pričajo tudi slikarske in kiparske umetnine v cerkvah in na pročeljih hiš, v ozkih ulicah in na trgih v Piranu. Gost v knjižnici je bil tudi raziskovalec Almerigo Apollonio iz znane piranske ladjedelske družine. Živi v Pavii v Italiji, po poklicu je ekonomist, odkar je upokojen, pa ves svoj prosti čas nameni raziskovanju preteklosti Pirana. Objavil je že številne knjige o zgodovini mesta. Njegovo najnovejše delo je monografija v dveh delih (skupno 991 strani), ki je zaenkrat dostopna le v italijanščini. Obravnava obdobje od začetka 20. stoletja do razkroja in zatona avstro-ogrske monarhije. Tedanjo družbo predstavi z različnih vidikov vsakdanjega življenja in prikaže čedalje bolj zapletene odnose med različnimi narodi, ki so živeli v habsburški monarhiji. Življenje Diega de Castra iz plemiške družine, ki je živela v palači Gabrielli, je raziskala Branka Preden. Diego de Castro se je ukvarjal s statistiko in o tem napisal 140 knjig in več kot 1500 strokovnih prispevkov. Pisal je tudi o zgodovini Trsta. Od leta 1952 do 1954 je bil diplomatski predstavnik Italije v zavezniški upravi v Trstu in je politične in pravne probleme zelo dobro poznal. Zagovarjal je idejo, da bi morali Slovenci, Italijani in Hrvati v Istri živeti v sožitju, tako kot so živeli v časih beneške republike. Piranu je zapustil bogato knjižnico z več kot 13.000 knjigami, statističnimi letopisi in revijami, ki se sedaj nahaja v Tartinijevi hiši. Branka Preden je predlagala, da bi Piran postal center za proučevanje znanosti o statistiki. Diego de Castro je bil tudi velik dobrotnik. Z njegovim denarjem so obnovili orgle v stolni cerkvi sv. Jurija, Italijanski narodni skupnosti je omogočal izdajanje knjig ter ustanovil sklad za štipendiranje študentov iz Istre. Ksenija Petaros Kmetec je na literarnih večerih predstavila tudi več književnih ustvarjalcev, kot so Veso Pirnat Brolski, Marko Matičetov, Vanja Pegan, Erika Vouk, Ivan Sivec in drugi. Zanimiva je bila predstavitev doktorske disertacije Vladke Tucovič Istra v sodobni slovenski književnosti. Veliko prireditev je seveda dvojezičnih. Tudi predstavitev monografije Storia e antologia della letteratura italiana di Capodistria, Isola e Pirano / Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana je potekala v obeh jezikih okolja.
Domoznanski večeri vsakič znova pritegnejo številne obiskovalce. Ljudje z zanimanjem prisluhnejo predavanjem z diaprojekcijo, kot so bila na primer Zbogom tramvaj, dobrodošel avion, Piranski tradicionalni ribolov cipljev, Usidrali smo se na morje – o razvoju slovenskega pomorstva v obdobju 1945-1958, Porečanka – Parenzana o nekdanji istrski železnici. Odprtje slikarske razstave ljubiteljskega likovnega umetnika Giulia Ruzziera Piranski tramvaj so v knjižnici povezali še z obujanjem spominov in s predstavitvijo diplomske naloge Uroša Pavlina Železniška proga Trst–Poreč. Zanimiva je bila tudi razstava slik Sveti Jurij, zaščitnik Pirana, ki so jih naslikali člani likovne skupine iz Tartinijeve hiše. Mestna knjižnica Piran je sodelovala pri projektu italijanske narodne skupnosti Raccontiamo il mare per viverlo meglio / Pogovori o morju in življenju z morjem. Namen šestih tematskih srečanj in pogovorov o morju je bil zbiranje in ohranjanje lokalne etnografske tradicije. V okviru projekta Srečanja v Piranu pa Ksenija Petaros Kmetec vodi pogovore z občani, ki delujejo na področju kulture, znanosti in ohranjanja dediščine.
Ljudje se domoznanskih prireditev udeležijo, ker jih zanima preteklost mesta in okolice, želijo pa se predvsem srečati s tistimi, ki so bili priče nekdanjega življenja in lahko o njem najbolj verodostojno pripovedujejo. Spoznavanje zgodovine, povezovanje preteklosti s sedanjostjo pripomore tudi k preseganju predsodkov – vse to pa plemeniti obiskovalce in uporabnike knjižnice iz domačega in širšega prostora. Domoznanske prireditve prispevajo k promociji knjižnice in mesta Piran. Na svojski način spodbujajo sožitje, dialog in sodelovanje med pripadniki različnih narodov, ki danes živijo na tem območju.
