Začnejo se popadki. Panično (ali ne, če smo tega že navajeni), oddrvimo v porodnišnico (pri nas, na Nizozemskem na primer ženske večinoma rojevajo doma). Pokličemo svojo doulo, ki nam bo poleg partnerja stala ob strani. Kdo, doula, se sprašujete? Ja, doula. Doula je prevedeno iz grščine negovalka ženske oz. njena porodna spremljevalka. Doula predstavlja za žensko pa tudi za njenega partnerja čustveno podporo (opogumljanje, pomirjanje), telesno udobje in pomoč pri pridobivanju informacij. Njeno delo je, da žensko podpira v njenih odločitvah, ji zagotavlja občutek varnosti in nadzora nad lastno porodno izkušnjo ter zaupanje v lastne sposobnosti. Pri rojevanju je namreč bistvenega pomena, da je ženska samozavestna in si reče, jaz to zmorem.
Doula nima nujno medicinske izobrazbe, dobro pa pozna fiziologijo poroda in je v večini primerov tudi sama rodila. Ker ni zdravnik, medicinska sestra ali babica, ni izurjena o medicinskih posegih ter za dajanje medicinskih nasvetov. Ključno je, da je tam za žensko, bodočo mamo.
V Sloveniji 30 doul
V Sloveniji imamo izšolanih 30 doul, to pomeni, da so se izšolale preko tečajev, ki jih organizirajo svetovno znane doule iz drugih držav sveta. Imela sem možnost spoznati dve izmed njih, Boženo Breznik in Niko Narayani Mihevc, ki sta v Sloveniji pravi pionirki na tem področju in sta predstavili svoje delo (usposabljali sta se pri DONA International, ki jo je vodila svetovno znana doula Debra Pascali Bonaro). In kako konkretno izgleda delo doule? Z bodočimi starši se mora doula dobiti vsaj mesec dni pred predvidenim porodom, da se pogovorijo o njunih porodnih željah, strahovih in da naredijo porodni načrt. Nato žensko spremlja ob porodu. Pri tem se drži načela, da bodoči mami daje informacije, ji lajša bolečine z nefarmakološkimi ukrepi (masaža, izbira položajev, dihanje, vizualizacija, sproščanje), skratka ji stoji ob strani kot kakšna dobra prijateljica. Ponavadi je doula tudi v veliko podporo partnerju, ki spremlja porod in pogosto ne ve, kaj početi. Preko njenih usmeritev skupaj lažje nudita podporo porodnici. Moški je zato mnogo bolj sproščen in bolj uživa v izkušnji. V delo babic in drugega bolnišničnega osebja se ne vmešavajo, predstavlja pa nekakšen most med njimi in porodnico (pojasnjevanje želja porodnice). Doula nudi tudi pomoč na domu po porodu, svetuje pri dojenju, negi dojenčka in skrbi za žensko. S staršema se pogovori o porodni izkušnji, skupaj napišejo porodno zgodbo. In koliko to stane? Okrog 250 €, kar pomeni, da se starša z doulo dobita dvakrat ali trikrat pred porodom, da doula spremlja sam porod ter da mamico in otroka obišče še dvakrat do trikrat po porodu na domu.
Kako to izgleda v slovenskih porodnišnicah?
V Postojni in Kranju porodnišnično osebje pozna doule in jih tudi z veseljem sprejme. V drugih slovenskih porodnišnicah pa se že zatakne oz. se še dogovarjajo, ali jih bodo sprejeli ali ne. Tako je na primer v mariborski porodnišnici, kjer, kot je povedala ena izmed tamkajšnjih babic, pogrešajo več informacij s strani doul, zanima jih njihovo izobraževanje, radi bi vedeli, po katerih smernicah delajo, zato da se bi lažje »ujeli« v delu. V Mariboru je zaenkrat dovoljen samo en spremljevalec, tako da niti ni možno, da bi poleg partnerja bila prisotna še doula. Vendar se dela na tem, da se stvari spremenijo. Kot sta povedali Nika in Božena, so v tujini (ZDA, Južna Amerika, Avstrija, Italija, Francija …) doule pogoste in zaželjene. Nanje babice ne gledajo kot na konkurenco, saj z njimi zelo dobro sodelujejo. Konec koncev je doula ženski v pomembno podporo; porodnica jo pozna že od prej, medtem ko babico spozna šele pri porodu, babica mora pregledati več porodnic in se eni ne more toliko posvečati. Tukaj ne gre kritika babicam, ampak načinu dela v porodnišnicah. Vse se odvija hitro, tako kot smo v sodobnem načinu življenja navajeni. Zato je dobro, da ima ženska ob sebi dobro podporo, ki ji vliva samozavest in samozaupanje, da se lažje usmeri na svoje telo ter poveže z otrokom, ki prihaja na svet.
Manj interventnih posegov, boljše porodne izkušnje
V raziskavi, kjer je bilo vključenih preko 13.000 žensk iz enajstih držav, se je izkazalo, da so imele ženske, ki so bile deležne neprekinjene podpore med porodom, večjo možmnost, da se bo njihov porod zaključil spontano, brez interventnih medicinskih posegov (vakuum, carski rez). Prisotnost doul nekoliko skrajša porod, občutno pa se zmanjša tudi uporaba protibolečinskih sredstev. Ženske, ki rodijo ob pomoči doule, so bolj zadovoljne s svojo porodno izkušnjo. Prednosti so se izkazale tudi pri dojenju in navezovanju stika med materjo in otrokom.
Orgazmični porod
Spočetje otroka je povezano z orgazmičnim doživetjem, takšen bi naj bil tudi porod, menijo mnogi strokovnjaki, babice in mame, ki so doživele orgazmični porod. Njihove izkušnje so prikazane v filmu Orgazmični porod doule Debre Pascali Bonaro. Film prikazuje porodnice, ki so se odločile, da svojo izkušnjo rojevanja delijo z drugimi. Vse rojevajo doma (v domačem prijetnem okolju, ki ga poznajo), ob spremstvu doule, partnerja, pa tudi drugih članov družine in o izkušnji poroda pripovedujejo kot o prijetni izkušnji. Kot da so bile v času poroda v nekem drugem stanju, podobnem doživljanju orgazma. Bolečine ob popadkih so si lajšale v objemu partnerjev, njihovi masaži, v toplih kopelih, zunaj na terasi. Večina izmed njih otroka porodi v vodi, ena kar pod tušem, druga pa na domači terasi.
Da je kaj takega mogoče, si težko predstavljamo. Še posebej, ker pri nas skoraj ne poznamo porodov doma, ker ljudje govorijo o izkušnji poroda kot o izkušnji grozne bolečine, poznamo CTG-je, ležanje na postelji, bolnišnične halje, umetne popadke, epiziotomijo, ni čudno, da je vedno več želja po porodu z epiduralno analgezijo. Sicer so ponekod stvari že veliko boljše, predvsem v smislu različnih položajev pred porodom (žoge, blazine, hoja), moralo pa se bo še veliko spremeniti. Kot mi je pripovedovala slovenska porodnica, ki je rodila v Feldbachu (sedaj je to mogoče samo samoplačniško), je bila v tamkašnji porodnici kot kraljica. Kar nerodno ji je bilo,da so ji tako pomagali in ji toliko stali ob strani. Ja, nam v Sloveniji je nerodno, da nam toliko strežejo, nerodno bi nam bilo doživeti tudi orgazmični porod. Ali ne? Ali v tistem trenutku lahko odmislimo vse drugo in se res posvetimo samo porodu? Vsekakor lahko pomaga že misel na to, da če se tako majhno bitje trudi priti na svet, potem se bom tudi jaz potrudila zanj. Saj pravimo, da bi za svoje otroke naredili vse. Pa naj nam dovolijo, da rodimo – tako kot si same želimo. S čim manj zahodnjaških sodobnih tehnoloških dodatkov, ki bolj spominjajo na bolnišnico kot na porodnišnico. Saj nismo bolnice, samo rodile bi rade.
