Avstrijska Gornja Štajerska stavi na domiselne dogodke v času božičnih sejmov, kar pritegne množico obiskovalcev
Zadnja leta je adventni čas vse bolj pomemben in domala v vsakem, še tako majhnem mestu, vsaj v Avstriji, si omislijo svoje sejme in prireditve. Vendar ne gre le za to, da bi tekmovali med seboj, kateri bo lepši in zanimivejši, ampak so cilji bolj življenjski: privabiti čim več obiskovalcev, zapolniti vrzel zimskega mrtvila. V Mariazellu, kamor se v poletnih mesecih zgrne nič manj kot milijon romarjev, so priznali, da jih adventni sejem in prireditve rešujejo pred zimsko puščobo. To velja za marsikatero mestece, razen za velike smučarske kraje. No, v teh časih pač narod potrebuje kruha in iger, da pozabi na vsakdanje težave.
Osem stoletij star čudež privablja milijone romarjev
Mariazell bi bil zaradi svoje odmaknjenosti visoko v hribih Gornje Štajerske najbrž bogu za hrbtom, ne pa svetovno znan sveti kraj. Ime nosi po malem lesenem kipu božje matere Marije, ki ga je davnega leta 1157 sem prinesel menih Magnus v zahvalo, da ga je rešila iz snežnega plazu z bližnje gore. Kip iz lipovega lesa je našel prostor v majhni, celici podobni luknji male kapelice, zasnovi velikanske cerkve, poveličane v baziliko. Marijina celica, ime kraja po slovensko, poleti našteje kar milijon romarjev. Medtem ko so bile pred nekaj leti mestne ulice v zimskem času prazne, je zdaj drugače: a ne le zaradi sejma, ampak tudi zaradi obhajanja 21. decembra kot praznika prihoda meniha Magnusa s kipom v rokah. Med tem čaščenjem kipec v posebnih oblekci nosijo na procesiji. Pa ne originalnega, ker je ta spravljen v muzeju. Prvo cerkev poleg prvotne Magnusove kaapelice je v zahvalo Mariji za ozdravljenje zgradil leta 1200 moravski grof Vladislav. Drugo je dodal madžarski kralj za zmago nad Turki. Čudež na čudež pa dobiš čudovito baziliko v treh zgodovinskih arhitektonskih slogih. Občudujejo jo v največjem številu iz sosednjih držav, tudi Slovenije. Lanski advent je pritegnil 110 tisoč gostov, letošnji jih bo še več, k čemer je pripomoglo dokaj toplo decembersko vreme brez megle na 900 metrov nadmorske višine mesteca Mariazell.
Štiri tone težak venec in na tone medenjakov
Mestece krasi še ogromen venec iz smrečjih vejic, težkih kar 4 tone in je največji v Evropi. Še z eno posebnostjo se tam pohvalijo: kraj ne diši le po kuhanem vinu, ampak tudi po medenjakih, pečenih po receptih družine Pirker iz leta 1826. Turisti si lahko ogledajio njihov razstavni prostor, o receptih pa jih ni za vprašat. Na ogled so njihovi moduli, nekdaj tudi iz lesa, središče Mariazella je kot maketa narejen iz medenjakov, poučijo te o zgodovini medu, a na pult, kjer dobrote nastajajo, lahko pogledaš le skozi steklo. No, tudi kak piškot lahko poskušiš, kupiš pa jih v prodajalnah marsikje v Avstriji. Njihova pekarna je zrasla v tovarno, ki letno porabi 95 ton medu in izvozi več tisoč ton slastnih izdelkov na vse kontinente. Izbor medenih slaščic je velik, saj šteje 400 vrst. Dobrih za obliznit! Recimo jaslice iz čokolade. Imajo jih. Pa živih tudi. In ponekod jih krasijo še živi oslički in celo koze v malem hlevu, nastlanem s senom z ozadjem prizora v času rojstva Jezusa Kristusa.
Lovci na sejmu tekmujejo s čopi iz gamsovih dlak na klobukih
Jaslic je domala na tisoč in en način iz raznovrstnih materialov v vseh krajih. Pa lectarjevih src tudi. Stojnice so vsepovsod natlačene z vsakovrstno robo. Vmes ni ničesar iz Kitajske kot je to sicer v drugih krajih, prevečkrat tudi pri nas. Avstrijci veliko dajo na svoje, made in Austria. Veliko je ročnih del, izdelkov iz domače volne, iz živalskih kož. No, mimogrede povedano, v Avstriji ne sežigajo živalskih kož v dragih sežigalnicah kot pri nas, ker je naša industrija usnja preteklost. In, žal, ker se pri nas itak nič ne izplača. Približno milijon kož domačih in divjih živali letno spuhti v zrak, kar državo stane milijone: usnje pa večinoma kupujemo v Argentini, krzno pa v Nemčiji.
Pri tem naj omenim še sejem, kakršnega pri nas ni. V Turnau so si lovci omislili svoj adventni sejem s stojnicami, okrašenimi s figurami divjih živali in založenimi z izdelki iz divjačinskega mesa. Zraven so kuhali golaž in celo ješprenj. Priredili so tekmovanje med lovci in ocenjevali velikost gamsovih čopov na njihovih klobukih. Hecno, ni kaj. Gornja Štajerska je dežela gamsov. Pravijo, da jih imajo največ v Evropi in gamsova figura jim služi kot blagovna znamka, simbol dežele pod najvišjo Štejersko goro Hochschwab. Lovci so v Avstriji cenjeni in velikokrat nastopajo na raznih prireditvah bodisi z glasbo, z zborovskim petjem ali kar tako v speglanih lovskih oblekah in klobukih z zanimivimi čopi iz gamsovih dlak.
Služijo tudi muzeji in turistične agencije
V času adventa si obiskovalci ogledujejo tudi krajevne znamenitosti. Gradovi, muzeji, galerije, vodnjaki, zgodovinske zgradbe, koncerti, dobre gostilne, vse to sodi v ponudbo adventnih dni.To je, torej, zimski turizem brez smuči. Ni kaj, Avstrijcem gre to dobro od rok. V Murzenschlagu so postavili muzej zimskih športov od pamtiveka do danes. Na ogled so na primer starodavne sani iz Sibirije in tudi naše smuči z Bloške planote. Drug muzej je posvečen Južni železnici, zgrajeni v času našega pesnika Prešerna, ki je vodila tudi v Ljubljano in naprej proti morju. Bruck an der Mur ima bogato zgodovino že iz rimskih časov. Mura je bila nekdaj plovna in po njej so prevažali železo in žito proti jugu, uvažali pa so jadransko sol in vino. Mesto se pohvali z najlepše ohranjeno renesančno hišo s čudovitim pročeljem iz 15.stoletja. Če imaš dobrega vodiča, ti obisk mesta na Muri popestri dan z verjetnimi in polverjetnimi zgodbami iz preteklih časov. Prav ponosna sem, da se je naša Ljubljana prebudila in se lahko že meri s sosedami, ko gre za razvoj turizma, tudi pozimi.
1. Kar nekaj stojnic v Mariazellu je namenjenim romarjem.
2. Franz iz Celovca prihaja sem vsak advent, ker mu gre prodaja volnenih in usnjenih izdelkov bolje kot doma.
3. Avstrijci dobro skrbijo za stavbno kulturno dediščino: ta je poslikana že skoraj 400 let in je seveda bila obnovljena pred kratkim.
4. Veličastno baziliko so dograjevali le okrog prvotne kapelice, v kateri je sloviti kipec svete Marije.
5. Jaslice so lahko tudi iz čokolade.
6. Na steni je slika hleva Kristusovega rojstva, na tleh pa je pravi hlevček prijazne oslice z mladičem, kar je otrokom zelo všeč.
7. Medena, rdeče pobarvana srca najdeš na vsakem adventnem sejmu.
8. Avstrijci negujejo atrije: na sliki je notranje dvorišče z velikim adventnim vencem ob strani v Mestni hiši v Bruck an der Mur.
9. To je najlepše ohranjeno renesančno pročelje okrog 500 let stare hiše v Gornji Štajerski.
10. Lovski adventni sejem v malem gorskem mestecu Turnau.
