Medved
Medved mali se sprehaja,
tam po gozdu spet hlača,
rad lomasti in razgraja,
pred živalmi se baha:
Sem pameten, močan,
večji sem od gore,
zato mi v celem gozdu
nihče nič ne more.
Na drevesu panj zagleda,
šapo hitro stegne vanj,
že čebelam med odjeda,
da ga v panju je vse manj.
Sem pameten, močan,
večji sem od gore,
zato mi v celem gozdu
nihče nič ne more.
K ježku se na dom povabi,
vidi sladke hruškice,
brž košarico pogrami
in pohrusta v hipu vse.
Sem pameten, močan,
večji sem od gore,
zato mi v celem gozdu
nihče nič ne more.
Katere pesmi o živalih so vam še posebno blizu, drage bralke, dragi bralci? Tudi sami pišete poezijo?
Svoja razmišljanja o poeziji ali lastno poezijo pošljite na [email protected]
Kvalitetne prispevke bomo objavili v Ventilatorju besed. Veliko ustvarjalnosti.
