Brez dvoma se večina tega, kar smo povedali, zdaj mnogim zdi, kot da so samo sanje ali še kaj slabšega. Toda včerajšnja norost je pogosto jutrišnja modrost. Natančni opazovalci že lahko opazijo faktorje, ki delujejo v to smer razvoja naše kulture. Seveda pa taki opazovalci preveč dobro poznajo znanstvene in filozofske ugovore, ki take trditve okličejo za nore.
Na temelju tukaj predstavljenih predpostavk lahko razumemo prednosti, ki jih imajo vodilna nadčloveška bitja v primerjavi z nami. Poatlantidno človeštvo je spoznalo Kristusa, ko je ta vstopil v človeško zgodovino v četrtem poatlantidnem ali grško-latinskem obdobju. Nadčloveška bitja – vodniki človeštva so spoznali Kristusa med egipčansko-kaldejskim obdobjem in so usmerjali svoje delo po poti h Kristusu. Med grško-latinskim obdobjem so morali prepustiti človeštvo njegovi lastni usodi, da bi kasneje ponovno vodili njegov razvoj. Ko danes prakticiramo teozofijo in antropozofijo, naznanjamo, da nadčloveška bitja, ki so človeštvo vodila v preteklosti, zdaj nadaljujejo svojo vodilno funkcijo, vendar so podrejena Kristusovemu vodstvu. Enako velja tudi za ostala bitja.
V stari perzijski epohi so v vodenju človeštva sodelovali arhangeli. Oni so se pokorili Kristusovemu vodstvu celo prej kot bitja nižjih hierarhij. Zaratustra, na primer, je usmeril pozornost svojih sledilcev in svojih ljudi k soncu in jim govoril, da veliki duh Ahura Mazda, ‘on, ki se bo spustil na Zemljo,’ živi na Soncu. Arhangeli, ki so vodili Zaratustro, so ga učili o velikem sončnem vodniku, ki se še ni spustil na Zemljo, ampak je že na poti, da bo kasneje lahko neposredno posegel v zemeljsko evolucijo. Podobno so bitja, ki so vodila velike učitelje Indije, poučila le-te o Kristusu prihodnosti. Napačno je misliti, da ti učitelji niso o Kristusu ničesar vedeli. Rekli so samo, da je on ‘nad njihovo sfero’ in da ga oni ‘ne morejo doseči’.
Tako kot so v naši peti kulturni epohi angeli prinesli Kristusa v naš duhovni razvoj, tako nas bodo v šesti kulturni epohi vodila bitja, ki so vodila staroperzijsko epoho. Duhovi prvobitnih bitij, arhai, ki so vodili človeštvo v stari Indiji, bodo pod vodstvom Kristusa vodili človeštvo v sedmi kulturni epohi. V grško-latinskih časih se je Kristus spustil z duhovnih višin in se razkril v telesu Jezusa iz Nazareta. Spustil se je prav v fizični svet. Ko bodo človeška bitja pripravljena, bodo znova našla Kristusa v naslednjem višjem svetu. V prihodnosti Kristusa ne bo več mogoče najti v fizičnem svetu, ampak le v svetu, ki se nahaja neposredno nad fizičnim.
Človeška bitja ne bodo ostala vedno taka, kot so sedaj. Postali bomo zrelejši in bomo našli Kristusa v duhovnem svetu, kakor ga je Pavel v prigodi na poti v Damask, ki preroško napoveduje prihodnost. In ker veliki učitelji, ki so vodili človeštvo v egipčansko-kaldejski epohi, vodijo tudi nas, bodo podobno, kot so Pavla, v naslednjih stoletjih do vizije Kristusa vodili tudi nas. Pokazali nam bodo, da Kristus ne deluje le na Zemlji, ampak prežema z duhovnostjo celoten sončni sistem. V sedmi kulturni epohi bodo potem reinkarnirani sveti učitelji Indije proglasili Kristusa za velikega duha, katerega prisotnost so prvič zaznali v Brahmanu, ki pa je prejel svoj pomen in vsebino skozi Kristusa. Prepoznali bodo Kristusa kot duha, za katerega so verjeli, da vlada nad njihovo sfero. Človeštvo je torej korak po korak vodeno v duhovni svet. (Naprej čez 3 dni.)
