Učiteljica za osebnostni razvoj Aleksandra Kelc je odkrila nekaj, kar je naravno v vsakomer. Tako preprosto je, da to večinoma spregledamo. Tako preprosto, da je za um dolgočasno.
Toda nič ni bolj živega. Nič bolj dragocenega. Ko to najdeš, si ponovno in za vedno srečen, izpolnjen, svoboden.
Pravi, da je čas, da pozabimo oziroma se odločimo opustiti, kar so nas ali smo se do sedaj naučili. Da spustimo prepričanja, ki nam dajejo lažne občutke jaza. Sprevidimo, da se nimamo česa bati, zato pričnemo naravno obstajati in biti.
Pravi takole: biti to, kar sem, je nekaj najbolj preprostega, ker je moje naravno stanje.
Iz dogodkov, ki jih je Aleksandra zapisovala v dnevnik, je nastala knjiga BITI, kar sem, neke vrste potopis iskanja in najdenja sebe.
Začela je s tem, kako se je zgodila njena vrnitev domov. Kako je poskrbela, da je ta dom dobil njeno prisotnost, in ga ni več zapustila. Kako je lovila samo sebe, da se ne bi več izgubila. Kako se je naučila ravnati s trpljenjem in odkrila način, da ni več trpela. Kako ji je uspelo um pripraviti do tega, da jo uboga.
Spustila je svoja prepričanja, vstopila v praznino svoje biti in tam našla vse, kar potrebuje za življenje. To sedaj živi in neguje.
Aleksandra si želi, da bi vas knjiga spomnila, da je mogoče biti in živeti, kar sem, kar si, kar smo. Želi vam, da bi to v sebi odkrili in živeli, kajti v tem je vse, kar smo kadarkoli iskali. |
