Erika Vouk, velika pesnica, me vedno znova očara s svojo poezijo.
Skozi bele zavese jasmina,
zelen slap kaprovcev,
vzduh rožmarina,
spuhtevanje figovcev,
žamet pelina,
omamo brnistre in sivke,
korak za korakom
po zračnih poteh,
napol izgubljena,
s strastjo potohodca
hodim za vonji,
kot hodijo konji
z usnjenimi plašnicami na očeh
za lahnim trzajem povodca.
(Erika Vouk: Lasa pur dir, Založba Pivec)
