Razkreči prste s palcem v vis:
pri dvajsetih se dviga ti kot palec,
neutrudni žlahtnih špranj iskalec,
ki plane na priložnost kakor ris.
Pri tridesetih dela slabši vtis,
a je še zmeraj kot kazalec,
še zmerjaz glavo gor kot zmagovalec.
Pri štiridesetih – še uživa dobropis,
pomemben, kot na roki je sredinec.
Pri petdesetih je – kot prstanec – že čez previs.
Pri šestdesetih je ono – kakor mezinec.
Naprej na roki prstov zmanjka
in tu pojavi stara se uganka:
kaj je, kar je nekoč bilo tvoj klinec?
(Nevihta sladkih rož: Antologija slovenske poezije 20. stoletja,izbral in uredil Peter Kolšek, Študentska založba, Knjižna zbirka Beletrina, 2006)
