V sredo, 27. marca, bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma premiera afriško obarvane plesne predstave Dia Diasso Diasspora Maše Kagao Knez, ki bo obenem osrednji dogodek mednarodnega festivala afriške kulture Baofest 2013.
Dia v zahodnoafriškem jeziku malinke pomeni blagostanje in diasso dober dom, je pa tudi priimek očeta avtorice projekta. Ta se v uprizoritvi loteva različnih pogledov drugačnosti in posamičnih izkušenj (ne)pripadanja, podanega skozi glasbo in ples.
Predstava je svojevrsten preplet afriške kulture s sodobnim glasbenim in plesnim izrazom, izhajajoč iz osebnih zgodb in izkušenj mednarodne zasedbe ustvarjalcev. Ti so vsak na svoj način povezani z Afriko ter v svojem delu črpajo iz njene kulture; ali so rojeni v Evropi in znanje nadgrajujejo s poznavanjem afriške kulture ali pa so rojeni v Afriki in so na njihovo ustvarjanje vplivale umetniške oblike zahodnega sveta.
Linhartova dvorana Cankarjevega doma: 18, 12* EUR
Koprodukcija: KUD Baobab, Cankarjev dom
::
Koreografija: plesalci / soustvarjalci
Asistentka koreografije: Rosana Hribar
Avtorska glasba: Damir Mazrek
Avtorji in izvajalci glasbe v živo: Irena Yebuah Tiran, Thomas Guei, Sekou Kouyate, Leticia Slapnik Yebuah
Dramaturgija: Andreja Kopač
Plesalci in soustvarjalci koreografije: Dalanda Diallo, Jeanne Kondé, Soizic Muguet, Malin Wiskari, Daudet Grazai, Maša Kagao Knez
Koprodukcija: Kulturno-umetniško društvo Baobab in Cankarjev dom
Plesalka in koreografinja Maše Kagao Knez, ki sicer od rojstva živi v Ljubljani in se je šolala na pariški šoli Georgesa Momboya za tradicionalni in sodobni afriški ples, je za osnovo predstave vzela krajše plesne miniature, ki jih zaznamuje svojevrsten preplet afriške kulture s sodobnim glasbenim in plesnim izrazom.
Rdeča nit se vrti okoli raznolikih pogledov na drugačnost in posamičnih izkušenj (ne)pripadanja, podanih skozi glasbo in ples vrhunske mednarodne zasedbe ustvarjalcev, ki so tovrstno izkušnjo občutili tudi na svoji koži. Vsaka zgodba je svojevrstna podoba ali spomin na Afriko kot ‘živi zapis’ bivanja, ki nosi v sebi dvojno identitetoprostoru, v katerem plesalci oz. glasbeniki živijo, in tisto, ki pripada prostoru, od koder prihajajo njihovi svojci, eksotičnemu, nenavadnemu in vznemirljivemu. Glasbeniki so v dogajanje vključeni kot dejavni opazovalci v funkciji griotov, starodavnih zahodnoafriških pripovedovalcev zgodb in mediatorjev.
Skozi predstavo nam avtorica razkrije podobosti in razlike, skupne točke in prepletanje prek izkušnje drugačnosti. Namen predstave ni razlaganje ali pojasnjevanje, ampak podajanje podob, atmosfer in občutij, ki odpirajo premislek o pomembnosti sprejemanja drugačnosti in drugega.
Festival afriške kulture
BAOFEST – 1. del
KUD Baobab in Cankarjev dom, 23.-30. marec
Baofest, mednarodni festival afriške kulture, s predstavitvijo kulturne tradicije in praks s področja afriškega plesa, glasbe, sodobne multimedijske scenske umetnosti in inovativnih pedagoških pristopov ter strokovne in poljudne literature skuša preseči predsodke širše vseslovenske javnosti.
Prvi del letošnjega Baofesta, festivala afriške kulture, bo potekal med 23. in 30. marcem v studiu Baobab (Parmova 25, Ljubljana) in Cankarjevem domu. Program obsega plesne in glasbene delavnice z gostujočimi pedagogi ter soustvarjalci in osrednji dogodek festivala, plesno-glasbeno predstavo Dia Diasso Diasspora.
23. in 24. marec ob 10. uri – plesne in glasbene delavnice z gostujočimi pedagogi/soustvarjalci predstave Dia Diasso Diasspora (studio Baobab, Parmova 25)
27. in 28. marec ob 20. uri – premiera in ponovitev glasbeno-plesne predstave Dia Diasso Diasspora (Cankarjev dom)
30. marec ob 10. uri – plesno-glasbena delavnica za otroke (studio Baobab, Parmova 25)
Festival se bo tekom leta nadaljeval v več delih z različnimi, tako domačimi kot mednarodno priznanimi plesalci, glasbeniki in drugimi nastopajočimi.
::
Namen Baofesta je predstaviti izrazni svet afriške kulture v podobi, sliki, besedi in zvoku in s tem vplivati na razvoj zavedanja o pomenu medkulturnega dialoga in sožitja različnih svetov. Temeljni razlog za zasnovo projekta je torej predstavitev afriške kulture, ki ostaja stigmatizirana, dokler naše razumevanje izhaja samo iz posrednega stika z afriško civilizacijo in dokler interpretacija zgodovine afriške celine ostaja takšna, kot jo razume tržno gospodarstvo in popularna strokovna literatura.
Aktivno vključevanje novih kultur v slovensko kulturno sredino zagotavlja priseljencem in skupnosti, v katero se vključujejo, razvoj sožitja in plemenitenja raznolikosti kultur, ki z osveščanjem dviguje zavest, vrednote strpnosti in sožitja ter razvija spoštovanje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva ter integritete osebnosti.
