Fotografska razstava
BRANE ŽALAR: DETAJL V OBJEKTIVU –
Arhitekturne atmosfere v fotografiji
Prizorišče: Mala galerija Cankarjevega doma
Termin: Od 21. novembra 2018 do 6. januarja 2019
Odprtje: sreda, 21. novembra 2018, ob 20. uri
Kontakti
Brane Žalar: 041 698 486
Andrej Hrausky: 041 749 123
Kratko o projektu
Brane Žalar, sicer arhitekt in oblikovalec, se od študentskih let naprej posveča tudi fotografiji, zlasti na številnih svetovnih potovanjih. Fotoreportaže in fotografije objavlja v domačih in tujih revijah, doslej je nanizal že vrsto samostojnih razstav. Ob izboru del za razstavo je arhitekt Andrej Hrausky zapisal: »Žalar potuje, da bi doživel druge kulture, ljudi in okolja. Kot arhitekt fotografira predvsem arhitekturo, ki pa ni življenje samo, ampak bolj njegovo ozadje – oder, na katerem se življenje dogaja. Kot pri filmu ali gledališču, kjer kulisa podpira zgodbo, tudi v življenju arhitektura ustvarja ambiente in atmosfere, ki omogočajo človekove dejavnosti. Ko se Žalar sooča s tujimi kulturami, ga še posebej zanimajo njihovi detajli, materiali in tehnike, ki so najbolj zaslužni za specifične arhitekturne atmosfere. Ravno to različnost želimo doživeti, ko obiskujemo daljne dežele.«
Avtor na razstavi predstavlja 26 barvnih fotografij večjega formata in 15 manjšega; vsa dela bodo opremljea z izbranimi citati /Žalar/ in strokovnimi opisi /Hrausky/.
Besedilo z naslovom DETAJL V OBJEKTIVU – Arhitekturne atmosfere v fotografiji Braneta Žalarja je prispeval arhitekt Andrej Hrausky.
Ko se je v 19. stoletju pojavila fotografija, je bila arhitektura ena od prvih in najbolj priljubljenih motivov. K temu so pripomogle dolge ekspozicije, ki so bile potrebne, da je takrat slabo občutljiv film objekt sploh zaznal. Po drugi strani pa je fotografija lahko preprosteje in bolj avtentično prikazala oddaljene eksotične kraje. Čeprav se vsi strinjamo, da je dojemanje arhitekture na kraju samem popolnoma nekaj drugega kot njena dvodimenzionalna poenostavitev na fotografiji, je vseeno fotografija še danes medij, največkrat uporabljen za njeno predstavitev. Ne tekmuje z večplastnostjo, prostorom, vonjem in otipom arhitekture, ampak deluje kot nekakšna ikona, ki jo označuje. Razglednice, ki jih pošiljamo z Bleda, Dubrovnika ali Pariza, prikazujejo vedno podobne poglede, po katerih te kraje nezmotljivo prepoznamo. Vendar fotografija ni le ena. Z leti so se razvili številni žanri, ki se med seboj razlikujejo, saj obravnavajo različno tematiko z različnih vidikov. Mednje sodi tudi arhitekturna fotografija, ki se razlikuje od običajne avtorske. Pri tej je najpomembnejše fotografovo videnje in njegov odnos do motiva. Pri arhitekturni fotografiji pa je pomembnejša njena predstavitev, ki zahteva razumevanje arhitekture in arhitektovih postopkov. Zato ni čudno, da večina najboljših fotografov arhitekture prihaja kar iz vrst arhitektov.
Brane Žalar potuje, da bi doživel druge kulture, ljudi in okolja. Kot arhitekta ga zanima arhitektura, ki se ji posveča tudi s svojim fotoaparatom. Arhitektura po definiciji ni življenje samo, ampak bolj njegovo ozadje, oder, na katerem se življenje dogaja. Kot pri filmu ali gledališču, kjer kulisa podpira zgodbo, tudi v življenju arhitektura ustvarja ambiente in atmosfere, ki omogočajo človekove dejavnosti. V templju potrebujemo navdih, v knjižnici zbranost, v kavarni vzdušje za pogovor. Arhitektura to doseže z uporabo vseh možnosti, ki jih ima na razpolago: z materiali, proporci, detajli, svetlobo itd. Vse te možnosti pa so pri različnih narodih odvisne od podnebja, zgodovinskih okoliščin, materialov, ki so na voljo, in obrtniške tradicije. Te danosti so prerasle v tradicijo in sčasoma vplivale tudi na mentaliteto ljudi, saj se v narodovi kulturi odraža vsa njegova zgodovinska izkušnja. Tako kot človek vpliva na prostor, velja tudi obratno, prostor-okolje vpliva na človekovo kulturo. Ravno specifične arhitekturne atmosfere nas vabijo na potovanja in te želimo doživeti, ko obiskujemo daljne dežele. Na razstavi so predstavljene Žalarjeve fotografije, ki jih je posnel v Iranu in Azerbajdžanu. Kljub globalizaciji nam imena krajev: Baku, Jazd, Fahraj, Isfahan, Teheran še vedno zvenijo eksotično in nas privlačijo s svojo kulturo.
Kot arhitekta Žalarja ne zanima le atmosfera, ampak analitično raziskuje posamezne elemente iz celotne palete arhitekturnih pristopov, ki ustvarijo arhitekturno celoto. Zanimajo ga materiali, okrasje, konstrukcije kupol in lokov, pa tudi barve, svetloba in človeško telo v prostoru. Posebno poglavje predstavlja Hejdar Alijev Center v Bakuju sodobne arhitektke arabskih korenin Zahe Hadid. Žalarja zanima prihodnost te stare arhitekture in koliko lahko sodobna arhitektura nadaljuje to tradicijo. Na prvi pogled se zdi, da ne, vendar nas Žalarjeve fotografije Zahinih krivulj enako očarajo kot elementi starodavne arhitekture.
O avtorju
Popotnik, fotograf, arhitekt in oblikovalec Brane Žalar, rojen blizu Postojnske jame v letu 1950. Po srednji gradbeni šoli se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, kjer je leta 1976
diplomiral pod mentorstvom prof. Eda Ravnikarja. Do 1987 je bil zaposlen na UKC Ljubljana, Medico Engineering, pri prof. Stanku Kristlu, pozneje je bil do 2016 zaposlen kot grafični oblikovalec v Cankarjevem domu. Leta 1979 je sodeloval na vsejugoslovanskem arhitekturnem natečaju za Športno rekreacijski kompleks Kolašin, Črna gora, kjer je prejel drugo nagrado, in leta 1986 s skupino kolegov na vsejugoslovanskem arhitekturnem natečaju za Vojno medicinski kompleks v Zagrebu, kjer so prejeli tretjo nagrado. Še kot študent je nabiral prvo fotografsko znanje v Foto grupi ŠOLT, pod vodstvom Oskarja Karla Dolenca. Poleg Evrope je po dolgem in počez prepotoval ZDA, srednjo in jugovzhodno Azijo, Hongkong, alžirsko Saharo, Iran, Ukrajino. Fotoreportaže objavlja v revijah Putovanja za dvoje, Gea, Mladina, njegove fotografije pa so bile objavljene tudi v revijah Spiegel on Line, Landscape Photography Magazine, Photoburst, Photography Bay. Doslej je Žalar nanizal že vrsto samostojnih razstav.
