Glasba, filmi, hit za hitom, prijateljstvo s predsednikom Kennedyjem, „druženje“ z mafijo, številne veze in afere s hollywoodskimi damami, kontroverzno življenje. Vse to se povezuje z glasbenikom, igralcem, producentom, showmanom – Frankom Sinatro.
Glede na to, da je bil edinec, sta njegova starša zanj kovala velike plane – da postane inženir. Njegov oče, sicilijanskega porekla, je bil gasilec, profesionalno pa se je ukvarjal z boksom, kar je vplivalo na Franka, ki ga je prav tako treniral.
Frank je že od malih nog delal vse na svoj način. S prijatelji se je pogosto znašel v težavah, nekajkrat pa je celo imel opravka z lokalno policijo. V srednji šoli je bil aktiven športnik, medtem ko je za lokalni časopis pisal športne članke, saj so njegove „prve sanje“ bile postati športni novinar. Vendar je bilo v zvezdah zapisano drugače.
Glasbo je vzljubil poslušajoč pesmi Binga Crosbya, ki ga je idoliziral ter se tako učil petja poslušajoč in oponašajoč prav njega. Opogumil se je in se prijavil na lokalno tekmovanje mladih talentov, na katerem je zmagal, kar mu je prineslo tudi prvo službo v glasbenem svetu. Zaposlil se je kot glavni natakar in hkrati tudi pevec v malem klubu The Rustic Cabin v New Jerseyu. V prostem času je pel tudi na lokalnih postajah ter počasi upravičil svoj vzdevek „The Voice“.
Nekega lepega sončnega dne junija leta 1939 je v The Rustic Cabin vstopil glasbenik Harry James. Ali je bil v družbi prijateljev, ljubice ali nekoga tretjega, se ne ve, ve pa se, da je slišal peti Franka Sinatro ter mu takoj ponudil mesto v svojem bendu Harry James Orchestra. Frank je seveda ponudbo brez oklevanja sprejel in z bendom pričel turnejo. Sodelovanje je trajalo nekaj manj kot 6 mesecev, Frank pa je v tem obdobju posnel svoj prvi singl „All Or Nothing At All“.
Novo ponudbo je prejel od znanega trombonista Tommya Dorseya, ki ga je povabil, da se pridruži njegovemu orkestru. „The Voice“ je s Tommyjem Dorseyjem posnel nekaj hitov, ki so se uvrstili na lestvico Top 10 Singles. Dorseyev bend je tako zelo hitro postal eden od najbolj popularnih bendov v 40. letih dvajsetega stoletja.
V tem obdobju se je Sinatra začel ukvarjati z igralstvom, njegov prvi film „Las Vegas Night“ pa je bil posnet leta 1940. Medtem se je Frank oženil s svojo ljubeznijo iz otroštva, Nancy Barbato, natančneje 4. februarja 1939, s katero je dobil tri otroke, hčerki Nancy in Christino ter sina Franka.
Leta 1943 je Frank pričel s solo kariero ter delal na popularni radijski postaji – The Lucky Strike Hit Parade. Njegovi koncerti so postajali vse bolj obiskovani, polni kričečih najstnic, ki so podlegle italijanskemu šarmu in plavim očem svojega idola. Do leta 1946 je Sinatra postal najboljši ameriški pevec, ki je letno prodal po 10 milijonov singlov ter polnil klube in koncertne dvorane od Vzhodne pa vse do Zahodne obale.
Tekom leta 1947 je posnel 72 novih pesmi in tako postavil lasten rekord. Tega leta je postal tudi glavna tema v trač rubrikah zaradi prijave, da so ga na Kubi videli v družbi z mafijskim šefom Luckyjem Lucianom, trač novinar pa ga je obtožil, da se je pridružil komunistični partiji. Sinatra je vse govorice zanikal, novinarja pa naj bi celo udaril s pestjo po glavi. Toda trači o njegovem življenju so se nadaljevali, kar je pripeljalo do počasnega pada njegove popularnosti. Vse to je začinila še njegova afera z igralko Avo Gardner, kar je pripeljalo do razpada zakona s prvo soprogo Nancy.
Pred letom 1940 je Sinatra doživel totalni potop – zapustila ga je njegova diskografska hiša, njegov radijski show se je prenehal predvajati, prekinjena pa je bila tudi pogodba s filmsko agencijo MGM. Frank, ki ga je v tem trenutku zapustila glasbena in filmska industrija, je našel rame za jokanje pri že omenjeni hollywoodski igralki Avi Gardner, s katero se je poročil novembra leta 1951, samo 10 dni po tem, ko se je formalno ločil od Nancy.
Frank ni dolgo obupaval. Že na začetku 50-ih se je vrnil v velikem stilu. Ko je prebral scenarij za film „Here to Eternity“, se je odločil, da bo pod vsako ceno dobil vlogo v tem filmu in odigral lik italijanskega vojaka Angela Maggija. Pristal je celo na honorar 8.000 $ za razliko od običajnega, ki je znašal 150.000 $. In resnično je to bila velika vrnitev, saj je lik, ki ga je Sinatra upodobil, osvojil publiko, njemu pa je prinesel prvega oscarja v kategoriji „Best Supporting Actor“.
Njegova pot navzgor se je nadaljevala, sicer počasi, vendar uspešno. Podpisal je novo pogodbo z diskografsko hišo, albumi in filmi pa so sledili drug za drugim. Album iz leta 1956 „Song For Swinging Lovers“ je ponovno vrnil Sinatro na sam vrh glasbenega sveta, poleg najstnic pa so ga vzljubili tudi odrasli. Leta 1958 je prejel prvega grammya za album „Only The Lonely“ v kategoriji „Best album Cover“, leto kasneje pa je sledila še ena od številnih grammy nagrad za najboljši album leta „Come Dance With Me.“
Sinatra je tudi podprl J. F. Kennedyjevo kandidaturo za predsednika. Frankovo druženja z mafijci je za Kennedya, ki se je z vsemi močmi boril proti zločinom, postalo preveč sramotno in politično nevarno, zato je njuno prijateljstvo počilo.
Sinatra se ni spremenil niti na ljubezenskem področju. Drugi zakon znanega ženskarja z Avo Gardner je trajal dve leti, službeno pa sta se ločila leta 1957. Sinatro so povezovali s številnimi imeni iz hollywoodskega sveta, še posebej z mladimi igralkami. Najbolj kontroverzna poteza je bila ženitev z igralko Mio Farrow, ki je imela le 21 let, medtem ko je on imel 51 let. Danes zadeva niti ni tako kontroverzna, vendar pa je leta 1966 še kako bila. Zakon je trajal 2 leti.
Po velikem hitu iz leta 1966 – „Strangers In The Night“ – je Sinatra začel eksperimentirati z jazzom in ostalim glasbenim formami, da bi v marcu leta 1971 objavil odhod iz glasbenega sveta v pokoj. Kot glavni razlog je navedel, da želi več časa preživeti z družino, še posebej s svojimi tremi otroki iz prvega zakona. Seveda Frank ni dolgo zdržal in se že leta 1973 vrnil z novim albumom „OI’ Blue Eyes Is Back“. Leta 1976 se je poročil četrtič, tokrat z Barbaro Marx.
Tekom divjih 80-ih se je Sinatra bolj osredotočil na svoje žive nastope kot pa na snemanje albumov. Leta 1993 je izdal album „Duest“, na katerem so gostovali Tony Bennett, Aretha Franklin, Bono (U2) in ostali.
Na njegovi proslavi 80-tega rojstnega dneva (leta 1995) so se na odru njemu v čast zbrali Peggy Lee, Tony Bennett, Bob Dylan in Bruce Springsteen, ki so mu izrekli najlepše želje. Frank je na tej proslavi še zadnjič nastopal v živo, po tem pa se je umaknil iz sveta glasbe. Umrl je 14. 5. 1998 zaradi posledic srčne kapi.
Frankovo življenje je bilo burno in zanimivo, po svojem velikem „padu“ pa se je vrnil v velikem stilu ter postal še bolj popularen in priljubljen. S svojimi velikimi hiti „My Way“, „Come Dance With Me“, „Only The Lonely“ je zaznamoval več kot polovico 20. stoletja, vedno pa se je uspel zadržati na vrhu, kljub popularnem obdobju rock’n’rolla, disco vročice in glam rocka.
In vse to je naredil na poseben, svojstven način.
Prevedla: Dunja Krajnc
