Freddie se je rodil v državi Zanzibar, ki je leta 1964 postala del afriške države Tanzanije, pod imenom Farookh Bulsara. Mama Jer in oče Bomi sta bila po poreklu Irca, ki sta živela v Indiji. Freddie je obiskoval angleško šolo v Indiji, kjer je hodil na dopolnilne ure v igranju klavirja. Freddijev oče je bil računovodja za britansko vlado. Ko so v Zanzibaru izbili nemiri, se je družina skupaj preselila v Feltham v Veliko Britanijo.
Z 18-imi leti je tako Freddie prišel v Veliko Britanijo, kjer se je vpisal na fakulteto za umetnost in grafični dizajn, kar se lahko opazi po ovitkih albumov skupine Queen, pa tudi po njihovih oblačilih. Prav tako je izdelal zelo znani logo te skupine.
V Angliji je spoznal Rogera Taylora in Briana Maya, ki sta skupaj s Timom Staffellom igrala v skupini Smile. Nedolgo zatem ja Staffell zapustil skupino, na njegovo mesto pa je prišel Freddie. S prihodom Freddija se je koncepcija in videz skupine znatno spremenila in prav Freddie je skupini nadel novo ime. Malo kasneje, po nekaj neuspelih basistih, je s prihodom Johna Deacona, leta 1970, ustanovljen eden od najbolj znanih bendov – Queen.
Z glasom neverjetnega razpona celo do štirih oktav je Freddie veljal za enega od najboljših vokalov na takratni glasbeni sceni, hkrati pa se še danes šteje za enega največjih vokalov v glasbeni zgodovini. Imel je izjemen talent za pisanje pesmi in melodij. Na to je prav gotovo vplival njegov stik z različnimi vrstami glasbe, od indijske do britanske in ameriške. Njegova prepričljivo najboljša in v svetu najbolj znana pesem je „Bohemian Rhapsody“ iz albuma Night at the Opera iz leta 1975.
Leta 1985 je objavil svoj prvi samostojni album v pop-rock-dance verziji Mr. Bad Guy, hkrati pa je istočasno še naprej nastopal s skupino. Najbolj znana pesem s tega albuma je „Living On My Own“, ki je po njegovi smrti prirejena v nekoliko inačic in tako postane veliki hit po celem svetu. Leta 1987 je spoznal operno pevko, ki jo je dolgo cenil, Montserrat Caballe, in z njo posnel album Barcelona z istoimensko pesmijo, ki je bila izvedena na otvoritvi Olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Leta 1987, okoli velike noči, je Freddie zvedel, da boleha za AIDS-om, vendar tega ni priznal vse do leta 1991, do dneva pred smrtjo, 24. novembra. Prav zaradi bolezni, s katero se je moral soočiti, pa se je leta 1987 odločil, da ne bo več nastopal na turnejah.
Leta 1991 je še v času njegovega življenja izšel zadnji album skupine Queen, Innuendo, ki je vseboval dve poslovilni pesmi – remek delo „The Show Must Go On“ in „The Day Of Our Lives“, ki sta bili proglašeni za pesmi leta v Veliki Britaniji. Mnogi verjamejo, da je pesmi napisal prav Freddie, resnica pa je, da so ju napisali preostali člani skupine Queen kot iskreno posvetilo najboljšemu prijatelju. Freddie se je zadnjič pojavil pred kamerami v videospotu „The Days Of Our Lives“. Spot je bil posnet v črno-beli tehniki zaradi Freddijevega izjemno slabega zdravstvenega stanja. Nekaj mesecev pred smrtjo so mnogi ravno preko videospotov opazili, da je Freddie zelo shujšal, zato so novinarji vse bolj in bolj začeli sumiti da boleha za AIDS-om, kar so on sam, člani skupine in prijatelji odločno negirali. Freddie je v tem času zaradi obleganja novinarjev in pritiska javnosti postal zapornik v svojem lastnem domu v Londonu.
Freddie je bil biseksualec. Čeprav je z Mary Austin preživel 6 let, sta po ločitvi ostala najboljša prijatelja vse do smrti. Konec 70-ih je začel raziskovati homoseksualno sceno, v začetku 80-ih pa je spremenil imidž: skrajšal je dolge las ter pustil brke – po čemer je še danes znan. Njegov zadnji dolgoletni partner je bil Jim Hutton, ki je umrl 1. januarja leta 2010. Skupaj sta bila od leta 1984 pa vse do Freddijeve smrti, do leta 1991. Pred njuno zvezo so Freddija pogosto videvali v družbi avstrijsko-nemške igralke Barbare Valentin, ki je trdila, da sta celo živela skupaj ter da je on bil ljubezen njenega življenja. Bila sta tesna prijatelja, čeprav se v nekaterih biografijah trdi, da sta bila ljubimca.
20. aprila 1992 se je v Londonu odvil koncert v spomin na Freddija Mercuryja, kiso ga direktno prenašale številne televizijske postaje po celem svetu. Koncert naj bi celo požel večjo gledanost od Live Aid-a. Na koncertu so poleg ostalih članov nastopali še Tony Iommi, Robert Plant, Elton John, Axl Rose, Metallica, Paul Young, George Michael, Extreme, Lisa Stansfield, David Bowie, Liza Minnelli, Zucchero, Annie Lennox, Seal, Def Leppard in številni drugi.
Še danes, 20 let po njegovi smrti, se Freddija spominjamo po energičnem stilu nastopanja, kot močnega, izjemno karizmatičnega in talentiranega glasbenika z izjemnimi vokalnimi sposobnostmi. Freddie je znan po tem, da je izvrstno komuniciral s publiko in to na velikih stadionih. Kot izvajalec je bil dokaj živahen in zato je tudi bil izjemen zabavljač. Dokaz k temu šteje nedavna titula: namreč nastop skupine Queen na Live Aid koncertu leta 1985 je proglašen za najboljši rock nastop v živo na svetu. To je potrditev za Mercuryjevo sposobnost izvleči iz publike tisto najboljše in zabavati celi svet, istočasno pa zveneti fenomenalno. Freddie je bil velik umetnik, ki je imel ogromno talentov – od kreiranja oblek, do risanja, skladanja, igranja in petja.
In za konec, kakor bi Freddie reke:l „… the show must go on …“
Prevedla: Dunja Krajnc
