GOSPODINJSKI BLUES – Keramični štedilnik

0
162

Se ti že končno zazdi, da si prišla na svoj račun;

splavala iz kredita za avto,

vrgla iz stanovanja nekoga,

ki te je zmerjal z zgubo vsakič,

ko si hlinila nosečnost.

Nekdo je celo popravil dvigalo v tvojem bloku

in že nekaj dni se ni nihče obregnil

ob tvojo ogabno brazgotino

pod desnim očesom.

In ti še kar

praskaš po spominu za mulcem

z vespo;

res je delovalo, kot da ti je takrat pomežiknil

na prehodu za pešce.

 

Kot kaže,

si si po vseh rokoborbah z

nadležnimi drobtinami

napolitank in čipsa na rjuhah

vendarle izborila spodobno mesto v življenju.

 

Pustila v zabojniku Karitasa

vso tisto štalo iz poliestra,

zaradi katere ti ni noben uravnovešen tip

z diplomo in izpitom za avto

nikoli pošteno

zatežil.

In na koncu narediš še cel halo v zvezi s svojo

suho kožo na obrazu in bikini depilacijo.

 

Človek bi rekel, da se zdaj dokončno ceniš.

 

Potem pride dan,

ko ugotoviš, da se ti je fižol,

ki ti ga je mati pustila na kljuki

vhodnih vrat,

brezbrižno prekuhal,

medtem ko ti še vedno buljiš v žarečo ploščo

keramičnega štedilnika,

najnovejšega debitanta na seznamu tvojega

novega življenjskega stila .

 

Na TV je neka finalna košarkarska tekma

in dejstvo,

da Olimpija zbija neko češko moštvo,

ne vzbudi v tebi nobene

omembe vredne pozornosti.

Iz dvigala

vstopajo ali izstopajo glasovi,

ki jih ne poznaš,

luščenje barve nad štedilnikom lahko opazuješ

s prostim očesom.

 

Ker, za vraga, v sebi krvavo dobro registriraš

strah,

da bo z rdečo keramično čakro ugasnila vsakršna moč,

s katero boš še

pred TV dnevnikom

na seznamu današnjih telefonskih klicev

panično iskala kombinacijo številk

točno tistega

suroveža,

ki te bo celo življenje zmerjal z zgubo.

 

TV novice te bodo počakale.

Novo, samopostrežno življenje te bo počakalo.