To sem sanjala sinoči.
Bil je eden tistih večerov,
ko okopan in čistega pogleda
na TV ne najdeš nobenega programa,
ki bi na izi splužil skozte,
in ti je pogled
na vzorec starega kavča in preproge pod njim
kratko malo strel v čelo.
Zato sprožiš generalni odklop in odideš spat.
In sanjaš nekaj dr. Jungu v razmislek.
Ona, orošenih očal od pregretega, težkega zraka,
kot bi prihajal iz trebuha neke velike eksotične živali,
z nasprotnim učinkom na šibke in slabotne;
torej ona išče pasjo hrano,
jaz neko zadrgo v temno vijolični.
Medtem ko me resno povprašuje
(vendar zakaj tako melanholično, Anka?)
o moji zadnji instant ljubezni,
up and down karieri
in drugih klasično fobičnih sestavinah življenja,
si jaz razbijam glavo,
od kod to žensko poznam.
Med tem in onim stavkom ugotoviva,
da sva v napačnem štuku,
da je s tem zrakom resnično nekaj hudo narobe.
Z dvigalom se spustiva na zemljo,
od koder prečkava Gradnikovo
in zabluziva v en kafič
s spraskanim imenom na vratih.
Nekaj na Bo ali Ba…, mislim.
Pijeva kuhano vino,
ker zima razžira tudi Novo Gorico
in ker gre to progresivno vretje v glavi nekako zraven,
v celoto,
sicer prebavljivo samo v sanjah
in
nočnih življenjih
tržnic in garažnih hiš.
Vrževa na jezik
nekaj o politično-gospodarski
krizi v Čečeniji, vendar to temo kmalu
opustiva;
iz zvočnika nad najino plastično mizico
se Crvena jabuka derejo kot srake
in razbijajo najino prisotnost
na neenakomerne mastne madeže
teme.
Med alkoholiki s plastičnimi vrečkami
pod nestalnimi ležišči
sedi sumljiv tip,
ki bi bil za naju lahko nevaren.
Diler, kiler
ali kaj podobnega.
Vendar to sploh ni pomembno.
Pomembno je znati odnehati biti
v oktobru,
reče Ana.
Rada gledam njen pravičen nakit,
požar v očeh,
ki nekaj ve o
prizanašanju prestrašenim otrokom in
žalujočim cirkuškim slonom.
V svojem cliu z gretjem na polno
jo nazadnje odpeljem pred njen blok
in greva še gor
na vodko in Johnnyja Casha.
Še preden odklene vrata,
s Paloma robčki silovito drgneva
krvav hodnik;
vse polno krvi je po steni,
tleh
in na vratih dvigala.
Na zidu piše psica z rdečimi črkami, v cirilici,
in očistiva tudi to.
Najbrž je tisti sumljivi tip iz beznice
z večkrat prestreljeno glavo
od kakega out stalinističnega prepričanja
ravno tule nekoga pokončal.
