Tomo Križnar: Nafta in voda
Veliko srce v junaških prsih nosi tudi naš Tomo Križnar, nomad, ki je doma na vseh kontinentih sveta, saj jih je prekrižaril s kolesom, avtom in peš. Mnogotere dežele, številne kulture in ljudje vseh barv kože in raznolikih verstev so večali njegovo srce. Zdaj je že tako ogromno, da so vsi v njegovem srcu doma. Različni, drugačni, revni, odrinjeni, pohabljeni, ponižani. Izgnanci in begunci, borci za svobodo, starci in starke, matere in otroci. Predvsem otroci. Kajti kdor je zbiral razmesarjena trupelca otrok in sestavljal njihove kosti, kot je to delal Tomo v Nubskih gorah, ta sočustvuje s slehernim bitjem, ki se ne more braniti, z vsakim lačnim otrokom na tem lepem svetu z najhujšimi grozotami – vojnami.
V svoji novi knjigi Nafta in voda (samozaložba 2010) nam Tomo odpira oči. Da vidimo, kar najraje ne bi. Kako se je spremenil najlepši svet, Afrika – velika maternica človeštva, iz katere vsi izhajamo – zaradi pogoltnosti novih kolonializatorjev, Američanov in zdaj še Kitajcev. Ki brezobzirno uničujejo avtohtono prebivalstvo, njihove domove in kulturo, v kateri ti edino znajo preživeti. Jim vsiljujejo svoj način življenja, svoje interese in lastne vojne. Vojne za nafto in vodo, ki povzročajo gorje v Sudanu, kamor je Tomo odrinil na pomoč. Na pomoč z malimi kamerami, ki pomagajo preprečevati najhujša grozodejstva: pobijanja otrok in posiljevanja žensk. Pomagajte, pomagajte! kliče Tomo, ki verjame, da prav vsak med nami lahko kaj postori: kupi njegovo knjigo, jo priporoča šolam, humanitarnim društvom, krščanskim in muslimanskim skupnostim, piše o njej …
»Vsaka celica človeškega organizma ima v sebi informacijo o celem telesu. Vsak človek kot celica planeta in vesolja ima v sebi informacijo o celem planetu in vesolju. Tako kot vsaka celica v našem telesu ve, kaj ji je početi, lahko tudi vsak človek ve, kaj mu je početi v vesolju.» Delati za mir. Za mir v svoji duši, za mir v svetu. Povezovati, in ne ločevati! Sodelovati in ne tekmovati! Se brigati za druge in ne samo za lastno rit! »Naravna človeška solidarnost je tista kvaliteta, ki varuje in najbolj zanesljivo zavaruje življenje,« je prepričan Tomo Križnar. Da pa smo lahko solidarni, moramo biti sočutni. Kar pomeni, znati čutiti z drugimi, na videz še tako različnimi kulturami, tradicijami, verstvi. Kristjan ni boljši od muslimana in obratno, sta samo dober ali slab človek, slab pogosto zato, ker mu ni nič drugega preostalo, zadrogiranemu otroku sedmih, osmih let, streniranem za ubijanje s puško …
Sporočilo pretresljive knjige z opisi grozot in čudovitimi fotografijami Nafta in voda je jasno: »V prihodnost ne vodi samo ena pot. Rešitev ni vojaška sila ali hegemonija ene kulture, ampak skupno skrbništvo tako naših otrok, kot tudi naravnih virov in izrab človekovih potencialov in kvalitet. Levo oko in desno oko omogočata videti globlje. Levo uho in desno uho skupaj omogočata, da slišimo stereo. Leva roka – desna roka, leva noga – desna noga, leva perut – desna perut pomagajo shoditi, odleteti in narediti, kar je treba.«
Ja, tudi take knjige je treba brati. Da bi razumeli. Da bi bolje videli in bolje slišali in potem znali poleteti v upanju za mir.
