Tokrat,
za razliko od drugih bestijalnih četrtkov,
se ne boš naslikala na igrišču
otroškega vrtca;
živčna in neprespana,
s povečano telesno težo in pol miligramskim Helexom
v globinah žepov
moškega plašča;
noben mimoidoči upokojenec,
s svežim kruhom in z mandarinami v trajni nakupovalni vrečki,
te ne bo med enim in drugim korakom
pomenljivo opazoval
pri tvoji standardni
stand up komediji
limanja
obupanih nasmeškov
na čela tujih otrok,
kot nadomestek
za prvo fotko ultrazvoka,
ki ga tvoj mož
ne bo nikoli pripopal na trebuh hladilnika.
Ampak – kaj te briga –
zdrava pamet,
s katero ne želiš več imeti ničesar opraviti,
je zate
samo še neznosno smrdljiv amoniak,
ki ga valjaš na jeziku
že od prvega spontanega splava.
V opravičilo za momentalno odsotnost, torej,
greš v Zvezdo
in v dveh grižljajih pogoltneš švicarsko rezino
z dvojnim martinijem;
in na vse to, zmedeno nasilna,
pred slaščičarno
trikrat brcneš
v parkiran otroški voziček,
na katerega je privezan zlati prinašalec.
