Tistega dne si imel na sebi rdeč pulover iz kosmate volne. »Lep pulover je bil,« si dodal, »iz angora volne. Od zelo bogatega Žida …« Na njem sta bila prekrižana usnjena jermena, na sredi – na prsih – pa žepna svetilka.
»Poslušaj, kako sem bil napravljen!« si mi rekel, ko sem te vprašala po devetnajstem aprilu …
Danes pisateljica Hanna Krall pogosteje kot o holokavstu piše o samem zbiranju gradiva za pisanje in o procesu pisanja. Ljudi, ki so holokavst preživeli, je vse manj in tudi spomin na židovsko Poljsko je vse bolj bled. Njihovi sinovi in hčere, vnuki, vnukinje o vsem tem le še malo vedo.
V zadnjih delih pisateljice je vse več mirnosti, zadržanosti.
Izvrsten prevod Jane Unuk pozornega in inteligentnega bralca vodi do 324. strani in ga sili k razmišljanju o tematiki židovskega življenja in holokavsta.