Če v sence usmerimo svetlobo,
zbledijo in izginejo.
(Helena Heinschen: V senci zločina)
Založba Beletrina je tudi tokrat poskrbela za izdajo odlične, presunljive knjižne novitete, z naslovom: V senci zločina, izpod peresa Helene Henschen. Za enkraten prevod v slovenski jezik je poskrbela Mita Gustinčič Pahor.
Drage bralke, dragi bralci, knjige zlahka ne boste odložili iz rok. Nenehno vas bo vabila k ponovnemu branju in razmišljanju. Podajte se na to ganljivo literarno potovanje.
Helena Henschen se je rodila leta 1940 v Stockholmu, kjer je tudi živela in delala. Izkazala se je kot modna oblikovalka, soustanoviteljica podjetja in modne znamke Mah-Jong.
Likovno in literarno je ustvarjala za otroke. Napisala in ilustrirala je kar nekaj knjig za otroke. Aktivno je sodelovala pri različnih revijah.
Za odrasle je pričela pisati okrog šestdesetega leta. Roman V senci zločina (2004) je njen prvenec. Za roman je avtorica prejela številne nagrade in priznanja. Bralke in bralci so bili ganjeni in navdušeni nad pisateljičinim ustvarjanjem.
Ustvarila je tudi drugi roman: Ona je ljubila. Pisanje tretjega romana pa ji je prekinila možganska kap. Za posledicami le-te je pisateljica žal umrla.
Mita Gustinčič Pahor: Družinska tragedija, ki je odmevala po vsej Švedski, je zapisala:
» 7. marca 1932 se je na Švedskem zgodil okruten trojni umor. Triindvajsetletni mladenič Fredrik von Sydow z železno palico do smrti pretepe svojega očeta Hjalmarja von Sydowa, gospodinjsko pomočnico Ebbo Hamn in kuharico Karolino. Nato Fredrik von Sydow skupaj z ženo iz Stockholma zbeži v Uppsalo, kjer, ko ga namerava prijeti policija, ustreli njo, na koncu pa sodi še sebi. To je družinska tragedija, o kateri ne piše le kratka notica v časopisu, temveč še desetletja odmeva po vsej Švedski in drugih nordijskih državah.
Hlajmar von Sydow je namreč pomembna javna osebnost. Po izobrazbi je pravnik, dela kot sodnik, kasneje postane direktor stockholmske policije, parlamentarec, javnosti pa je znan predvsem kot predsednik Švedskega združenja delodajalcev med letoma 1907 in 1931. Zločin je postal snov za dve knjigi, gledališko igro in televizijski film ter dobil lastni razstavni pano v stockholmskem Muzeju policije, zgodba pa je objavljena na svetovnem spletu.«
Drage bralke, dragi bralci, več si lahko preberete v knjigi: V senci zločina, kjer se prevajalka Mita Gustinčič Pahor, temeljito in zanimivo poglobi v roman.
Pisateljica razmišlja o svojem življenju takole: » Hjalmar von Sydow je bil moj dedek, Fredrik moj stric, njegova takrat petnajstletna sestra pa moja mama. Zločin ni več razburljiva tema pogovorov, kot je bil nekoč, in med sorodniki le nekaj takih, ki imajo lastne spomine na dogodek. A v meni so bila neodgovorjena vprašanja neprestano navzoča. Kaj se je zgodilo v družini moje mame, da je privedlo do take katastrofe? Že vse svoje odraslo življenje razmišljam o tem dogodku. Med obdobji, ko sem se bodisi zjutraj od tega zbujala bodisi puščala, da se nerešena uganka zlije v moj spanec, so bila tudi obdobja, ko je dogodek zbledel in izgubil svojo pomembnost. Med odraščanjem sem pogosto sanjala ene in iste sanje…
Zločin je senco vrgel daleč v prihodnost. Govoriti o umorih je bilo nesprejemljivo, in če se temi ravno ni dalo izogniti, so uporabili besedo Dogodek, a s tem komaj slišnim glasom. Bilo je kot s hudičem, ki so mu rekli Ta sivi ali Ta slabi. Izgovoriti besedo hudič je bila stigma. Človek je s tem tvegal, da to postane.«
Drage bralke, dragi bralci, ste roman že prebrali? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com
