V poletnih mesecih si lahko v vitrinah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola ogledate zbirko rastlin v herbarijih. Herbariji so nastali v okviru študija gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2001. Nabiral in urejal jih je Žiga Šercer, opisal in klasificiral jih je pod mentorstvom Franca Batiča in dr. Roberta Brusa. V več mapah je zbranih več 500 pol posušenih rastlin s področja Slovenije.
Kaj pravzaprav je herbarij? Poimenovanje izhaja iz latinske besede herba (rastlina). To je zbirka posušenih in sistematično urejenih rastlin oziroma rastlinskih delov, pa tudi gliv. Rastline so lahko shranjene v papirnatih polah ali v tekočinah kot je etanol. Herbariji so namenjeni učenju in raziskovanju. Poleg klasifikacije je pomemben podatek o nahajališču. Tako lahko izvemo, kje so bile rastline v preteklosti razširjene in preverimo, ali tam še rastejo. Vemo, da so nekatere rastline na Slovenskem že izumrle, na primer pritlikava breza.
V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani v depojih hranijo čez 50 tisoč pol s posušenimi rastlinami. V njihovi zbirki je tudi najstarejši znan herbarij na Slovenskem, star 325 let. Uredil ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera. Narejen je kot knjiga z usnjenimi platnicami. Na 204 straneh je skoraj 1000 rastlin, pripisana so njihova latinska imena, manjka pa podatek o nahajališčih. Hranijo tudi druge dragocene herbarije iz 18. in 19. stoletja, na primer herbarij Franca Hladnika, ustanovitelja ljubljanskega Botaničnega vrta, herbarij Henrika Freyerja, prvega kustosa Deželnega muzeja v Ljubljani, herbarij Balthasarja Hacqueta, zdravnika, naravoslovca in etnologa iz Idrije ter herbarij Karla Zoisa, brata barona Žige Zoisa.
Svojo zbirko herbarijev ima seveda tudi Biotehniška fakulteta, kjer imajo tudi nove zbirke. Herbarij Univerze v Ljubljani je največja herbarijska zbirka na Slovenskem, obsega več kot 150 tisoč pol posušenih rastlin. Mimogrede, sto pol posušenih rastlin imenujemo centurij. Ena od študijskih obveznosti študentov na Biotehniški fakulteti je tudi izdelava herbarija. Podatke iz študentskih herbarijev zbirajo v Centru za kartografijo favne in flore. Javni herbariji z vsega sveta so zbrani v imeniku Index Herbariorum, kjer najdemo tudi zbirko ljubljanske Biotehniške fakultete.
Herbariji so bili nekoč priljubljeni in dragoceni, z njimi so trgovali skoraj kot z umetninami. Postopek sušenja rastlin se morda zdi enostaven in se ga nekateri še spomnimo iz osnovne šole. Vzdrževanje herbarija pa zahteva kar nekaj znanja. Kot antikvarno knjižno gradivo so na svetlobo in vlago občutljivi tudi herbariji. Napadajo jih tudi živalski škodljivci in plesen. Zato jih je treba hraniti v posebnih, nadzorovanih razmerah. Raziskovalci s herbariji ravnajo previdno in v belih bombažnih rokavicah.
Herbariji so osnova za različne raziskave rastlin. Izdelovanje herbarijev pa je odličen pripomoček za spoznavanje rastlinskih vrst. Poletne počitnice lahko izkoristite tudi za spoznavanje rastlin in naredite svoj domači herbarij. Vabljeni, da v knjižnici poiščete strokovne in poljudne knjige o rastlinah in zdravilnih zeliščih, ki vam bodo pri tem v pomoč. Nekaj starih knjig o rastlinah pa sta avtorja razstave, Janez in Marija Janežič, postavila med herbarijske pole v vitrine ustvarjalnosti.
Razstava bo predvidoma na ogled do konca avgusta. Na naši spletni strani, v medijih in pri izposojevalnem pultu pa najdete informacije o poletnem urniku. Vabljeni v Mestno knjižnico Izola.