Pred kratkim je izšla tudi vaša knjiga o osebnostni rasti, Železna volja. Kako dolgo je ta ideja dozorevala v vas?
Dlje časa. To področje me je zelo zanimalo. Iz zanimanja sem si podatke zapisoval, opravljal sem intervjuje, spremljal dokumentarne oddaje in bral biografije. Zakaj torej ne bi nekaj prispeval na tem področju? Spoznal pa sem, da ti tak projekt vzame ogromno časa, tako da se bom zdaj osredotočil na kariero. Ko pa bom imel spet namen kaj strokovnega prispevati na področju nogometa, mi bo zaradi te izkušnje veliko lažje.
Kako je prišlo do ideje, da se podate v pisateljske vode? Je bilo to nekaj spontanega ali ste o tem razmišljali dlje časa?
Seveda se je to vleklo v moji glavi že dlje časa. Zbral sem ogromno informacij, področje osebnostnega razvija pa me je zelo zanimalo. Iz zanimanja sem si podatke zapisoval, opravljal sem intervjuje, spremljal dokumentarne oddaje in bral biografije. Rekel sem si: zakaj pa ne bi nekaj prispeval na tem področju. Menil sem, da imam nekaj smiselnega za povedati, kar so mi potrdili tudi razni športniki, ko sem se z njimi pogovarjal. Založba mi je omogočila, da to izvedemo kot resen projekt.
Pisali ste v francoščini, verjetno zato, ker ste s tem jezikom odraščali in je bilo izražanje lažje …
Vsekakor. Želel sem dati na papir točno to, kar sem imel v glavi, in zato je bilo zame nujno, da pišem v francoščini. Zaradi skromnega znanja slovenščine bi verjetno naletel na večje blokade. Ne bi mogel povedati vsega tako, kot sem si želel. Vedel pa sem, da bom imel na voljo pomoč pri prevodih.
Načrtujete kakšen podoben projekt tui v prihodnje?
Če se želiš tega resno lotiti ti vzame ogromno časa. Nisem preveč navdušen nad promocijami in dogodki, nisem tak človek. Moje življenje je na igrišču, tako da se bom zdaj osredotočil na to področje. Ko pa bom imel spet namen, da kaj strokovnega prispevam na področju nogometa, pa mi bo veliko lažje, ker imam za seboj to izkušnjo. Torej take načrte imam, vendar pa ko bom starejši in bom imel več izkušenj tudi izven igrišča.
Vaši nogometni prijatelji so veliko govorili o tem, da če bi kdo napisal knjigo, bi bili to vi. Kako ste se znašli v svetu nogometa, saj vemo, kakšni so stereotipi o nogometaših?
Moja pot je bila nekoliko drugačna, vendar je tako, da mi v garderobi ne bi pomagala nobena šola, če ne bi dovolj pokazal na igrišču. To je edini kriterij. Obstajajo stereotipi, ki so velikokrat napačni. Ko si nogometaš, je treba šolo dati na stran, vendar mnogi ne razumejo zakaj to narediš. Ne zato, ker ti je to odveč ali nimaš želje, preprosto nimaš časa, če se poklicno ukvarjaš z nogometom. Mene so vsi sprejeli enkratno in nisem edini, ki ima za seboj študij in določen nivo kulture. Takih športnikov ni malo. Je pa svet tak, da štejejo le predstave na igrišču, vse ostalo pa je del karakterja.
Kakšne so sicer vaše bralne navade?
V zadnjem času zelo raznolike. Ko sem pisal knjigo, sem se sicer osredotočil na področje osebnostnega razvoja. Tu lahko bereš športne avtobiografije in razne knjige trenerjev. Potem lahko prebiraš poslovne knjige, kjer je ogromno knjig o tem, kako uspeti. To področje je v tem trenutku zelo aktivno, taka dela se iščejo in sem jih veliko prebral. Za svoje veselje in dušo pa zelo rad berem francosko literaturo, kar sem se naučil v mladih letih. Ne zanimajo pa me trilerji in podobno. Ko preberem knjigo, želim imeti nekaj od tega.
