1. Kako ste ustvarjali svojo najnovejšo knjigo?
Da sem roman sploh napisal, se moram zahvaliti Mladinski knjigi in njeni modri ptici, razpisu za najboljše še neobjavljeno književno delo. Za pisanje sem imel na voljo dobre štiri mesece. Za gnetenje osnovne ideje ne potrebujem veliko časa. Pri meni je to kot kvas, ki se sam dviguje. Še vedno najprej pišem na roko, največkrat doma na postelji. Branje na glas je najboljši pokazatelj, ali je povedi še treba klesati ali je v njih že dovolj mesa in življenja. Zanimivo je, da sem romanu izbral naslov zelo hitro, mogoče celo prvi dan. Do zdaj mi je izbiranje naslova povzročalo precej več težav.
2. Kakšen tip ustvarjalca ste? Dnevni? Nočni?
Največ ustvarjam pred službo, dopoldne ali pozno popoldne, takrat sem najbolj spočit. Po službi – delam v treh izmenah – nisem dovolj motiviran in zbran. Pisanje zahteva najkakovostnejšo energijo, spočitost, osredinjenost, zbranost, čuječnost, kajti le takrat lahko vstopim v brazčasno prostorje domišljije.
3. Ideje za ustvarjanje najnovejše knjige?
Konec maja, ko sem opazil razpis, so bili ljudje okrog mene zaradi vsakdanjih tegob in političnih razprtij precej malovoljni. Preveč smo si dovolili, da nam dnevna politika kroji razpoloženje. Tudi mene so razočarali novi vladni predlogi o znižanju dodatka za nedeljsko in praznično delo. To je grobo in nespoštljivo kreiranje našega vsakdana. Ali je to res vse, kar premorejo od svoje kreativnosti? Zato sem se odločil, da bo moj roman napisan v toplejših, bolj sproščenih barvah. Prijateljica živi v zaspanem in precej depresivnem blokovskem naselju. Lansko poletje je bilo zelo vroče, zato sem hitro sklenil, da bom pisal o našem doživljanju spolnosti in naših skrivnostih ter da bom v romanu v podobno zaspano okolje poslal mlado, zapeljivo profesorico, ki bo to letargično druščino temeljito pretresla, vznemirila in po svoje prebudila.
4. Kdo so literarni junaki?
V romanu nastopa več prvoosebnih moških in ženskih pripovedovalcev. Vsak s svojim besediščem in značajem opisuje košček svojega hrepenenja in odstira delček svoje spolne izkušnje, vsi njihovi pogledi pa se stekajo k Manici, polnočutni profesorici, ki je središče in stebrišče
romana.
5. Komu je knjiga namenjena?
Vsem, ki radi berejo. Vsem, ki se ne bojijo življenja in raziskovanja ter vsem, ki znajo biti strastni, nagajivi in polnočutni. Ne pišem hermetične literature, zato je knjiga napisana za najširši krog bralcev.
6. Razmišljate o novem literarnem delu?
Sem že v naslednji fazi, roman že pišem. Nosi naslov Tri lune. Dolgočasil bi se, če bi nadaljeval tematiko prejšnjih romanov. Vsakokrat pišem o povsem drugačnih življenjskih skrivnostih in danostih.
7. Kako se življenje in literarno ustvarjanje pri vas povezujeta?
Mislim, da precej. Vsaka ustvarjalnost najbrž postane način življenja. Ne moreš enkrat odpreti in drugič zapreti te ustvarjalne pipe. Zaradi pisanja sem postal pozornejši poslušalec in opazovalec ter bolj čuječen. Bolj se zavedam življenja v drugih in sebi. Bolj cenim življenjsko zgodbo vsakega izmed nas. Tudi moj moralni kompas se je izostril. Če vidim kaj zanimivega, si večkrat rečem, ja, morda pa bom to kdaj vtkal v roman.
8. Nagradno vprašanje, ki bi ga zastavili bralkam in bralcem revije Ventilator besed?
Koliko poglavij ima Ljubezenski vrtiljak?
Drage bralci in bralke, svoj odgovor na nagradno vprašanje podajte v komentar pod člankom na spletni strani Ventilator besed, in sicer najkasneje do 24.11.2014, do 17h.
Ventilator besed bo naključno izbral enega izmed bralcev/bralk, ki bo pravilno odgovoril/a na nagradno vprašanje in mu podaril v sodelovanju z MK Založbo knjigo Ljubezenski vrtiljak. Nagrado pošilja Mladinska knjiga.
