Na neki njivi je rasla solata. Bilo je ogromo solate. Veliko kmetov se je zgledovalo po tej njivi. Vsi so hoteli imeti toliko solate. Ampak nihče ni vedel, čigava je ta njiva. Vedeli so, da ni zapuščena, ker bi če ne bila zanemarjena. Ta pa je bila prav lepo prekopana, solata na njej pa je rasla kot, da bi bila v raju. Listi so bili tako živo zeleni, da bi jih vsak hotel odnesti domov v vazo. Solate pa so izgledale tako okusne, da bi jih vsak rad narabutal. Ampak vsi ti kmetje so vedeli, da če bi naredili kaj takega, bi njihovo njivo doletela ista stvar. Ampak vseeno so hoteli izvedeti, čigava je ta njiva. Zmenili so se, da bo kmet šel ponoči raziskovat. In izbrali so kmeta čebulkarja, ki je imel njivo polno čebule. Ponoči se je odplazil do skrivnostne njive. Tam je zagledal postavo, ki je zalivala solato. Ha! Je zaklical kmet čebulkar. Sem vedel, da te solate ne rastejo same tako lepo! In približal se je postavi in zaklical: hej ti! Kdo si? Lepe solate imaš! Človek pa je odvrgel zalivalko, in stekel stran. Kmetu čebulkarju se ni posrečilo. Zato so izbrali pametnejšega in bolj zvitega kmeta. To je bil kmet paradižniček. Znan je bil po svoji prebrisanosti in svojih živo rdečih paradižnikih. Paradižniček se je ponoči odplazil do skrivnostne njive, tako, kot se je prejšnjo noč čebulkar. Ampak kmet paradižniček je imel načrt. Ko je zagledal postavo, ki zaliva solate, je iz žepa vzel nekaj svojih paradižnikov. Nato se je približal človeku. Ko je človek videl paradižnička, je hotel pobegniti, tako kot je čebulkarju. Paradižničku pa ni ušel. Paradižniček ga je prijel za majico, v roki pa je držal svoje lepe paradižničke. Človek je obstal in tiho rekel: mi daš nekaj svojih paradižničkov? Seveda, je rekel paradižniček. Ampak samo, če mi ti daš nekaj svoje prelepe solate. Človek pa je rekel: vredu. Paradižniček je rekel: lahko ti redno nosim paradižnike, ti pa meni solato. In tako bova oba uživala v dobrih pridelkih. Človek pa je rekel: zmenjeno! Ko je kmet paradižniček prišel do kmetov s solato, so ga vsi občudovali. Hoteli so vedeti vse, a paradižniček jim ni povedal nič. Zadovoljni so bili le, da je nekako dobival to solato. In tako so skupaj uživali v dobri solati, tisti tujec, pa v paradižničkovih paradižnikih.
